Štirje viri iz ZDA, Izraela in regije, seznanjeni s pogovori, so za Axios povedali, da pogajanja potekajo prek pakistanskih, egiptovskih in turških posrednikov ter prek kratkih sporočil, ki si jih izmenjujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči. Razpravljajo o pogojih za dvofazni sporazum.
Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebno več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne.
Kot so za Axios še povedali viri, posredniki menijo, da bi lahko ponovno popolno odprtje Hormuške ožine in rešitev vprašanja iranskega visoko obogatenega urana, kar zahtevajo ZDA, dosegli le s sporazumom o končanju vojne.
Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, opredelila kot poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj.
Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem.
V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem.
Napad na Iran terjal življenje vodje obveščevalne službe
Vodja obveščevalne službe iranske paravojaške Revolucionarne garde je bil ubit v napadu, poročajo iranski državni mediji. Generalmajor Madžid Hademi je umrl v napadu, za katerega je IRGC obtožila Združene države Amerike in Izrael.
Niso pojasnili, kje je bil Hademi ubit, vendar pa je bilo v zgodnjih jutranjih urah več zračnih napadov usmerjenih na stanovanjska območja okoli iranske prestolnice Teheran, poroča AP News.
Hademi je na položaju zamenjal generala Mohammada Kazemija, ki ga je Izrael ubil v 12-dnevni vojni junija lani.
Obveščevalna organizacija IRGC ima v Iranu obsežna pooblastila in odgovarja le vrhovnemu voditelju države. Pogosto je povezana s pridržanjem zahodnih državljanov ali oseb, povezanih s tujino. Prav tako je obtožena izvajanja zunajteritorialnih likvidacij in napadov na nasprotnike državne teokracije.
Je pa izraelski minister za obrambo Izrael Kac sporočil, da ga je načelnik generalštaba izraelske vojske obvestil, da je izraelska vojska "eliminirala Hademija", ki naj bi bil neposredno odgovoren za raketne napade na izraelske civiliste. "Revolucionarna garda cilja civiliste, mi pa eliminiramo vodje teroristov," je po navedbah svojega urada dejal Katz, kot poroča dpa.
Teheran pod obsežnimi napadi
Cilj ameriško-izraelskih napadov je bilo po navedbah Irne med drugim stanovanjsko območje jugozahodno od Teherana. V napadih sta bili po navedbah tamkajšnjih gasilcev popolnoma uničeni dve trinadstropni zgradbi. Po dosedanjih podatkih je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim šest otrok, mlajših od deset let. 20 ljudi je bilo ranjenih, poročanje iranske tiskovne agencije Irna povzema nemška dpa.
V okrožju vzhodno od Teherana pa je v napadih na dve stanovanjski zgradbi umrlo 13 ljudi. Po besedah regionalnega guvernerja oblasti nadaljujejo iskanje ljudi, ki so morda ujeti pod ruševinami, poročanje iranske agencije Fars povzema španska EFE.
Tarča napadov, ki pa po prvih podatkih niso terjali smrtnih žrtev, je bila minulo noč tudi zgradba Univerze Šarif v Teheranu. Rektor univerze Masud Tadžriši je napad ostro obsodil in poudaril, da je univerza Šarif znanstvena ustanova, katere naloga je širjenje znanja, poročanje Irne povzema dpa.
Teheran je v soboto sporočil, da so ameriške in izraelske sile od začetka vojne konec februarja neposredno napadle več kot 30 univerz in visokošolskih ustanov v državi, zaradi česar je umrlo 60 študentov in pet profesorjev, poroča EFE.
Nov pristop k upravljanju prometa skozi ožino
Razmere v ožini se po navedbah pomorskih sil iranske revolucionarne garde "ne bodo več nikoli vrnile v prejšnje stanje, zlasti ne za ZDA in Izrael". AFP ne poroča, kako bo izgledal nov pristop k upravljanju prometa skozi ožino.
Iranski poslanci so v zadnjih tednih sicer predlagali uvedbo taks in davkov na plovila, ki plujejo skozi Hormuško ožino. Iranska garda je izjavo objavila potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump minuli konec tedna Teheranu večkrat zagrozil z uničenjem elektrarn in mostov, če ne bo odprl ožine, ki predstavlja ključno pomorsko pot za prevoz 20 odstotkov svetovne nafte in plina.
Iranska vojska je sicer že v soboto zavrnila Trumpov ultimat za odprtje ožine in v primeru ameriško-izraelskega napada napovedala povračilne napade na njuno infrastrukturo.
Po oceni namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija pa je Trump Iranu zagrozil z "vojnimi zločini", ko je napovedal uničevanje civilne infrastrukture, če tamkajšnje oblasti ne odprejo ožine, poroča AFP. "Ameriški predsednik je kot najvišji uradnik v svoji državi javno zagrozil, da bo storil vojne zločine," je danes na družbenem omrežju X zapisal Garibabadi.
Odkar so ameriške in izraelske sile konec februarja napadle Iran, so tamkajšnje oblasti praktično zaprle Hormuško ožino.
Turški minister za promet Abdulkadir Uraloglu pa je danes na družbenem omrežju X sporočil, da je minulo noč Hormuško ožino varno prečkala ladja v turški lasti, ki z iraško surovo nafto pluje proti Maleziji. Po poročanju AFP sta dve plovili v turški lasti ožino prečkali že minuli konec tedna.
Omanska tiskovna agencija je sicer v nedeljo poročala, da sta se Iran in Oman pogovarjala o olajšanju prehoda skozi ožino.
