Trump: Iran bi lahko pokončali v eni noči

Ameriški predsednik Donald Trump je danes na novinarski konferenci povedal več o konfliktu v Iranu. Ponovil je grožnjo, da Iran po izteku njegovega ultimata "ne bo več imel mostov" in elektrarn. "Kamena doba, ja" je parafraziral še svoje opozorilo izpred nekaj dni.

Glede mirovnega sporazuma z Iranom je poudaril, da ga strani morata doseči in da mora biti sprejemljiv zanj. "Del tega sporazuma je tudi to, da želimo prost pretok nafte," je izpostavil.

Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth pa je napovedal, da bo današnji dan prinesel največje število napadov na Iran od začetka vojne. V torek bodo napadi še silovitejši, je opozoril.

Trump je tudi pohvalil reševalno akcijo ameriških vojakov, ki ju je v petek sestrelil Iran nad svojim ozemljem. Prvega člana posadke sestreljenega lovca F-15 so rešili kmalu, drugega pa včeraj po dvodnevni operaciji. Našli so ga huje poškodovanega v gorah na jugozahodu Irana. Po Trumpovih besedah v operaciji, ki jo je označil za zgodovinsko, ni bilo ameriških žrtev.

Povedal je, da države običajno ne skušajo izvesti podobnih misij, da pa so v tej sodelovali "izjemno nadarjeni ljudje". "Imeli smo tudi malo sreče," je dodal. "Nikogar ne bomo pustili samega, prišli bomo po vas," je Trump obljubil vojakom, ki bi se znašli v težavah. To sta na novinarski konferenci ponovila tudi Hegseth in direktor obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe.

Operacijo je označil za zgodovinsko in povedal, da je v njej sodelovalo več kot 170 letal.

Neimenovanemu mediju pa je zagrozil z zaporom, če ne bo izdal svojega vira, ki je razkril informacije o sestreljenem vojaškem pilotu. "Obrnili se bomo na medijsko podjetje, ki je to objavilo, in jim bomo rekli: Nacionalna varnost. Izročite ga ali pa greste v zapor," je dejal. Po njegovih besedah je zaradi uhajanja informacij operacija iskanja pogrešanega vojaka postala še težja, reševalna operacija pa je bila izpostavljena velikemu tveganju.

Ta izjava bo verjetno vzbudila zaskrbljenost med ameriškimi novinarji, ki so v preteklosti Trumpu očitali, da skuša omejiti svobodo tiska. Trump to zanika.

Odzval se je tudi na kritike načrta za vojaško operacijo v Iranu, češ da ni bila dobro pripravljena. "Vse smo skrbno premislili," je zagotovil. Dodal je, da podrobnosti pač ni delil z mediji.

Na vprašanje o tem, kakšen vpliv bodo imeli ameriški napadi na civilno infrastrukturo v Iranu, pa je dejal, da so Iranci "pripravljeni trpeti za svobodo". Po njegovih besedah so ZDA prestregle številne komunikacije, ki naj bi kazale, da iranski prebivalci pozivajo k nadaljnjim napadom na režim v Teheranu.

Ameriški predsednik je bil znova kritičen tudi do zveze Nato, ki jo je označil za papirnatega tigra. "Pa ne gre samo za Nato, niso nam pomagali niti Japonska, Južna Koreja in Avstralija," je dodal. Omenil je tudi svoje ozemeljske zahteve do Grenlandije in dejal, da jih bo ponovil tudi na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, ko bo ta v sredo na obisku v Washingtonu.

Predsednik ZDA je pred tem na tradicionalni velikonočni prireditvi za otroke v Beli hiši dejal, da je rok, ki ga je postavil Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, dokončen. Ocenil je še, da je predlog za končanje vojne, ki ga je danes posredoval Iran, pomemben, a da ni dovolj dober.

"Dali so predlog, to je pomemben predlog. To je pomemben korak. Ni dovolj dober," je poudaril Trump.

Dodal je, da bi se vojna lahko zelo hitro končala, če bo Iran naredil, kar mora. "Določene stvari morajo narediti. To vedo. Mislim, da so se pogajali v dobri veri," je še dejal ameriški predsednik. Povedal je še, da je jezen na iransko vlado in da bo Iran to drago plačal.

Bela hiša je pred tem danes potrdila, da posredniki v vojni z Iranom predlagajo 45-dnevno prekinitev ognja, a poudarila, da ameriški predsednik predloga ni odobril in vojno nadaljuje.

Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum.

Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne.

"To je ena od mnogih idej, predsednik (Trump) pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je povedal uradnik Bele hiše.

Iranska tiskovna agencija Tasnim je medtem poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, označila za poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj.

Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem.

Včeraj pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je medtem sporočila, da je napadla ameriško vojno ladjo USS Tripoli, na kateri je več kot 5000 članov posadke, in jo prisilila k umiku v južni del Indijskega oceana, je zapisano v izjavi, objavljeni na uradnem mediju Sepah News. V izjavi je navedeno, da je bila ladja napadena z iranskimi raketami. ZDA tega še niso kometirale.

Izrael pa je danes izvedel napad na največji iranski petrokemični kompleks, je sporočil izraelski obrambni minister Izrael Kac. Upravljavec kompleksa je zatem sporočil, da ocenjuje škodo, ki je nastala zaradi napadov. Kasneje so iranski mediji poročali še o napadih na drugi petrokemični kompleks v Iranu.

"Vojska je pravkar izvedla močan napad na največji iranski petrokemijski obrat v Asaluyehu, ki je odgovoren za približno 50 odstotkov petrokemične proizvodnje v državi," je Kac dejal v video izjavi.

Kasneje je več iranskih tiskovnih agencij poročalo, da je bil tarča sovražnega napada tudi petrokemijski kompleks v Marvdaštu. Napad je povzročil požar, ki so ga po nekaj minutah spravili pod nadzor. Urad guvernerja okrožja Marvdašt pa je sporočil, da na industrijskem objektu ni nastala večja škoda.

Da je Iran pred tem zavrnil predlagano premirje v vojni z ZDA in Izraelom, danes poročajo iranski državni mediji. Pakistanu naj bi posredoval svoj odgovor na ameriški predlog za končanje vojne, vsebina ameriškega predloga pa ni znana.

"V tem odgovoru, ki je sestavljen iz desetih točk, je Iran ... zavrnil prekinitev ognja in vztraja pri nujnosti končanja konflikta," pišejo. Med zahtevami Teherana naj bi bilo končanje konfliktov v regiji, protokol za varen prehod skozi Hormuško ožino, obnovo in odpravo sankcij.

Vodja obveščevalne službe iranske paravojaške Revolucionarne garde je bil ubit v napadu, poročajo iranski državni mediji. Generalmajor Madžid Hademi je umrl v napadu, za katerega je IRGC obtožila Združene države Amerike in Izrael.

Niso pojasnili, kje je bil Hademi ubit, vendar pa je bilo v zgodnjih jutranjih urah več zračnih napadov usmerjenih na stanovanjska območja okoli iranske prestolnice Teheran, poroča AP News.

Hademi je na položaju zamenjal generala Mohammada Kazemija, ki ga je Izrael ubil v 12-dnevni vojni junija lani.

Obveščevalna organizacija IRGC ima v Iranu obsežna pooblastila in odgovarja le vrhovnemu voditelju države. Pogosto je povezana s pridržanjem zahodnih državljanov ali oseb, povezanih s tujino. Prav tako je obtožena izvajanja zunajteritorialnih likvidacij in napadov na nasprotnike državne teokracije.

Je pa izraelski minister za obrambo Izrael Kac sporočil, da ga je načelnik generalštaba izraelske vojske obvestil, da je izraelska vojska "eliminirala Hademija", ki naj bi bil neposredno odgovoren za raketne napade na izraelske civiliste. "Revolucionarna garda cilja civiliste, mi pa eliminiramo vodje teroristov," je po navedbah svojega urada dejal Katz.

Cilj ameriško-izraelskih napadov je bilo med drugim stanovanjsko območje jugozahodno od Teherana. V napadih sta bili po navedbah tamkajšnjih gasilcev popolnoma uničeni dve trinadstropni zgradbi. Po dosedanjih podatkih je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi šest otrok, mlajših od deset let. 20 ljudi je bilo ranjenih.

V okrožju vzhodno od Teherana pa je v napadih na dve stanovanjski zgradbi umrlo 13 ljudi. Po besedah regionalnega guvernerja oblasti nadaljujejo iskanje ljudi, ki so morda ujeti pod ruševinami.

Tarča napadov, ki pa po prvih podatkih niso terjali smrtnih žrtev, je bila minulo noč tudi zgradba Univerze Šarif v Teheranu. Rektor univerze Masud Tadžriši je napad ostro obsodil in poudaril, da je univerza Šarif znanstvena ustanova, katere naloga je širjenje znanja.

Teheran je v soboto sporočil, da so ameriške in izraelske sile od začetka vojne konec februarja neposredno napadle več kot 30 univerz in visokošolskih ustanov v državi, zaradi česar je umrlo 60 študentov in pet profesorjev.

Z napadi sicer nadaljuje tudi Iran. V včerajšnjem raketnem napadu na stanovanjsko stavbo v pristaniškem mestu Haifa na severu države so umrle štiri osebe, je danes sporočila izraelska reševalna služba Magen David Adom. Izraelski gasilci so danes najprej našli dve žrtvi, pozneje pa so v ruševinah stavbe našli še trupli dveh pogrešanih. V napadu so bile še štiri osebe ranjene, med drugim tudi 10-mesečni dojenček.

Po poročanju izraelskih medijev je Iran v današnjih raketnih napadih na Tel Aviv in Haifo uporabil kasetno strelivo. Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je iranske napade s kasetnim strelivom na izraelska mesta nedavno obsodila in poudarila, da bi lahko predstavljali vojne zločine.

O iranskih napadih danes poročajo tudi iz Kuvajta. Na severu te zalivske države je bilo v napadu na stanovanjsko območje ranjenih šest ljudi, je davi sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje.

V Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih so po napadu na industrijski objekt ostanki rakete poškodovali enega človeka, so davi na družbenem omrežju X sporočile tamkajšnje oblasti. V mestu Fudžajra na vzhodni obali Emiratov pa je bila tarča napada z iranskim dronom zgradba telekomunikacijskega podjetja.

Savdsko ministrstvo za obrambo je davi sporočilo, da so nad državo prestregli dva drona, a ni pojasnilo, kje. Grško obrambno ministrstvo pa je navedlo, da je grški sistem zračne obrambe patriot sestrelil dron nad savdskim pristaniškim mestom Džanbu ob Rdečem morju. Grčija je sistem patriot v Savdsko Arabijo napotila v okviru dvostranskega sporazuma med državama iz leta 2021.

V Iranu so danes obesili moškega, obsojenega zaradi delovanja v imenu Izraela in ZDA med valom protivladnih protestov v začetku tega leta, so sporočile iranske pravosodne oblasti.

"Ali Fahim, eden od sovražnih elementov v terorističnih nemirih v mesecu dey (januar), ... je bil obešen, potem ko je vrhovno sodišče pregledalo zadevo in potrdilo obsodbo," piše na spletni strani iranskega pravosodja Mizan online.

Kot je še navedeno, je bil moški obsojen zaradi delovanja proti Iranu v imenu "sionističnega režima in ZDA" ter zaradi vdora na tajno vojaško območje, kjer naj bi želel ukrasti orožje.

To je peta usmrtitev v Iranu v zvezi s protesti, ki so v državi izbruhnili konec decembra lani zaradi vse višjih življenjskih stroškov, nato pa so prerasli v protivladne demonstracije. Te so dosegle vrhunec 8. in 9. januarja, ko so jih iranske oblasti krvavo zatrle.

19. marca so usmrtili tri osebe, ki so bile obsojene zaradi umora policistov in izvajanja operacij v korist ZDA in Izraela med protesti. 2. aprila pa so z obešenjem usmrtili moškega, obsojenega, da je med januarskimi protivladnimi protesti deloval v imenu Izraela in ZDA.

Oblasti v Teheranu so proteste sicer označile za nemire, zanje pa okrivile "teroriste", ki delajo za Izrael in ZDA. Potrdile so okoli 3000 smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bili večinoma pripadniki varnostnih sil in naključni mimoidoči. Odgovornost za nasilje pa so pripisale "terorističnim dejanjem", ki naj bi jih spodbujala ZDA in Izrael.

Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je medtem zabeležila več kot 7000 smrtnih žrtev, večinoma med protestniki, a hkrati je opozorila, da bi število žrtev lahko bilo bistveno višje.

Razmere v ožini se po navedbah pomorskih sil iranske revolucionarne garde "ne bodo več nikoli vrnile v prejšnje stanje, zlasti ne za ZDA in Izrael". AFP ne poroča, kako bo izgledal nov pristop k upravljanju prometa skozi ožino.

Iranski poslanci so v zadnjih tednih sicer predlagali uvedbo taks in davkov na plovila, ki plujejo skozi Hormuško ožino. Iranska garda je izjavo objavila potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump minuli konec tedna Teheranu večkrat zagrozil z uničenjem elektrarn in mostov, če ne bo odprl ožine, ki predstavlja ključno pomorsko pot za prevoz 20 odstotkov svetovne nafte in plina.

Iranska vojska je sicer že v soboto zavrnila Trumpov ultimat za odprtje ožine in v primeru ameriško-izraelskega napada napovedala povračilne napade na njuno infrastrukturo.

Po oceni namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija pa je Trump Iranu zagrozil z "vojnimi zločini", ko je napovedal uničevanje civilne infrastrukture, če tamkajšnje oblasti ne odprejo ožine. "Ameriški predsednik je kot najvišji uradnik v svoji državi javno zagrozil, da bo storil vojne zločine," je danes na družbenem omrežju X zapisal Garibabadi.

Odkar so ameriške in izraelske sile konec februarja napadle Iran, so tamkajšnje oblasti praktično zaprle Hormuško ožino.

Turški minister za promet Abdulkadir Uraloglu pa je danes na družbenem omrežju X sporočil, da je minulo noč Hormuško ožino varno prečkala ladja v turški lasti, ki z iraško surovo nafto pluje proti Maleziji. Dve plovili v turški lasti sta ožino prečkali že minuli konec tedna.

Omanska tiskovna agencija je včeraj sicer poročala, da sta se Iran in Oman pogovarjala o olajšanju prehoda skozi ožino.

Med smrtnimi žrtvami so 15-letna deklica in dva sudanska državljana. Med poškodovanimi pa je osem mladoletnikov, so sporočili iz libanonskega centra za nujno pomoč.

Odkar je konec februarja po ameriško-izraelskih napadih na Iran vojna zajela bližnjevzhodno regijo, so v Libanonu zabeležili 92 napadov na zdravstvene ustanove, vozila in osebje, pri čemer je bilo 53 ljudi ubitih in 137 ranjenih, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na družbenem omrežju X obsodil zadnje napade v bližini bolnišnice in zapisal, da "takšni napadi ne smejo postati nova normalnost". "Medtem ko Izrael širi svoje vojaške operacije, pozivam vse vpletene, naj spoštujejo svojo odgovornost po mednarodnem humanitarnem pravu in zagotovijo, da so zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci in pacienti proaktivno zaščiteni," je še dodal direktor WHO.

Po navedbah libanonskih oblasti, so še tri osebe umrle v nočnih napadih na mesto Ajn Sadeh vzhodno od Bejruta.

Libanonske tiskovna agencije NNA pa danes poroča o novih izraelskih napadih na jugu in vzhodu Libanona.

Izraelska vojska je potrdila, da je na območju Bejruta zadela "teroristične tarče", pri čemer je kot teroriste označila libanonsko proiransko gibanje Hezbolah. Ob tem je dodala, da preučuje poročila o smrtnih žrtvah med libanonskimi civilisti.