Ameriški kongres potrdil zmago Bidna, Trump napovedal miren prenos oblasti

Oba domova kongresa, senat in predstavniški dom, sta se v sredo sešla na skupnem zasedanju, da bi v skladu z ameriško ustavo še enkrat preštela elektorske glasove in razglasila zmagovalca ameriških volitev. Volilne izide predsedniških volitev 3. novembra lani so pred tem že sredi decembra potrdili elektorji. Demokrat Joe Biden je osvojil 306 elektorskih glasov, republikanec Donald Trump pa 232.

Izide je danes razglasil še podpredsednik ZDA Mike Pence, ki je predsedoval skupnemu zasedanju obeh domov. S tem se je končal postopek potrjevanja izida volitev. Biden bo tako lahko 20. januarja prisegel kot 46. predsednik ZDA. Podpredsedniški položaj bo zasedla temnopolta Kamala Harris, ki bo prva ženska na tem položaju.

Biden: Odziv policije bi bil drugačen, če bi bili protestniki temnopolti

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je sredin vdor podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa v ameriški kongres danes označil za enega najmračnejših dni v zgodovini ZDA. Kot je dejal v Wilmingtonu v zvezni državi Delaware, napadalci niso bili protestniki, ampak domači teroristi.

 Spregovoril je tudi o odzivu policije, kateri mnogi očitajo, da se je prepozno odzvala. Ocenil je, da bi bil ta odziv drugačen, če bi bili protestniki temnopolti. Včerajšnji protestniki so bili večinoma belopolti, policija pa se proti njim ni odzvala agresivno. 

"Nihče mi ne more reči, da bi bili protestniki skupine Black Lives Matter deležni enakega odziva policije," je dejal Biden. 

Vdor v ameriški kongres je po Bidnovem mnenju posledica dolgotrajnih Trumpovih napadov na demokracijo. Kot je dejal Biden, je Trump v štiriletnem mandatu zalo jasno dal vedeti, da prezira demokracijo v Ameriki in že od začetka napadal demokratične institucije.

Trump napovedal miren prenos oblasti, pred koncem mandata bi pomilostil samega sebe

Potrditev Bidnove zmage zaključuje sporna prizadevanja Trumpa in njegovih najbolj zvestih podpornikov za spremembo izida volitev, ki so potekale novembra lani. Trump je namreč do zadnjega vztrajal, da je prišlo do volilnih prevar, ki da so ga oropale zmage, za kar pa ni predstavil nikakršnih dokazov. Njegove pritožbe so doslej zavrnila še vsa sodišča.

Po formalni potrditvi Bidnove zmage na volitvah je Trump zapisal, da odločitev predstavlja "konec najboljšega prvega predsedniškega mandata v zgodovini". "Čeprav se nikakor ne strinjam z izidom volitev, bo 20. januarja prišlo do mirnega prenosa oblasti," je napovedal. 

"Vedno sem govoril, da se bomo borili za to, da se bodo šteli samo zakoniti glasovi. Čeprav je to konec najboljšega prvega predsedniškega mandata v zgodovini, je šele začetek našega boja, da bi Amerika spet postala velika," je še zapisal po poročanju CNN.

New York Times medtem poroča, da je predsednik svojim svetovalcem izrazil željo, da bi v zadnjih dnem svojega mandata pomilostil samega sebe. Če bi uresničil svoje napovedi, bi po pisanju časnika šlo za eno največjih zlorab predsednikove moči v ameriški zgodovini. 

Trumpa je zanimalo tudi, kakšne posledice bi imela morebitna pomilostitev nanj. S svojimi svetovalci je o pomilostitvi bojda debatiral še pred vdorom njegovih privržencev v kongres, kakšne bodo njegove poteze v naslednjih dneh, pa ni jasno. 

Štetje glasov zasenčilo nasilje Trumpovih podpornikov 

Zasedanje v ameriškem kongresu je sicer za več ur prekinil nasilen vdor Trumpovih podpornikov v kongresno palačo. Pri tem so umrle štiri osebe, je sporočil šef policije Washingtona Robert Contee. Policija je potrdila, da so zaradi nemirov aretirali najmanj 52 protestnikov, 26 od teh v stavbi Kapitola. V prerivanju je bilo ranjenih najmanj 14 policistov, od tega dva huje. 

Kaos ob vdoru Trumpovih podpornikov v ameriški kongres je glavna novica na naslovnicah po vsem svetu, ki so dogajanje med drugim povzele z naslovi "Oblegana demokracija" in "Udar norosti". V veliki meri tisk krivdo pripisuje Trumpu, češ da je spodbujal nasilje. 

Nasilni vdor v kongres je resda pretresel Washington in svet, vendar procesa potrditve Bidnove zmage nad Trumpom ni ustavil. Nekaj ur zatem je namreč kongres obnovil skupno zasedanje obeh domov. 

Pence je na odprtju senatnega dela zasedanja nasilnežem sporočil, da niso zmagali in niso dosegli ničesar. "Tistim, ki ste danes uničevali prestolnico: Niste zmagali, nasilje nikoli ne zmaga, svoboda zmaga," je dejal. 

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell, je sporočil, da jih ne bo nič odvrnilo od potrditve izida volitev, in dodal, da so protestniki skušali ovirati demokracijo, ampak jim ni uspelo.

Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer pa je povedl, da Trump nosi velik del odgovornosti za vdor drhali. 6. januar 2020 je označil za madež na ameriški demokraciji, ki ji bo v večno sramoto.

Ugovori na zmago Bidna zavrnjeni

Izkazalo se je, da so Trumpovi podporniki z nasiljem dosegli nasprotni učinek. Več republikancev, ki so nameravali vložiti ugovor na zmago demokrata Bidna, je sporočilo, da zaradi nasilja tega ne bodo storili. Premislila si je sveža poraženka senatnih volitev v Georgii Kelly Loeffller, ki sicer doslej svojega poraza proti demokratu Raphaelu Warnocku tudi še ni priznala. Loeffllerjeva je dejala, da ugovora ne bo vložila ravno zaradi nasilja. Senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki se je iz ciničnega Trumpovega kritika leta 2016 prelevil v njegovega najdoločnejšega podpornika, je dejal, da je igre konec in Biden je legitimni predsednik ZDA. "Ne štejte me zraven. Kar je preveč, je preveč," je dejal. Senator Mitt Romney je kolege pozval, naj ne ugovarjajo, in raje volivcem povedo resnico, da je na volitvah pošteno zmagal Biden.

Senatorji so najprej z 93 glasovi proti šestim zavrnili ugovor na izid volitev v Arizoni, ki sta ga vložila senator Ted Cruz in kongresnik Paul Gosar. Enako so glasovali tudi v predstavniškem domu, kjer so ugovoru nasprotovali 303 člani, vključno z 82 republikanci, 121 pa ga je podprlo.

Ugovor na izide v Pensilvaniji je vložil senator Josh Hawley. V senatu, ki se je odpovedal razpravi, ga je podprlo le sedem članov, 92 jih je glasovalo proti. Predstavniški dom je nato o ugovoru sicer razpravljal, a ga na koncu prav tako zavrnil z 282 glasovi proti in 138 za.

Republikanci so nasprotovali tudi volilnim glasovanjem v Nevadi, Georgii in Michiganu, vendar njihovi predlogi niso uspeli. 

Trumpovo ravnanje privedlo do odstopov

Trumpovo vedenje je zaskrbelo zaposlene v Beli hiši in ministre, ki že pripravljajo odstopne izjave. Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Sarah Matthews je sporočila, da odstopa s položaja, in dodala, da ZDA potrebujejo mirno tranzicijo oblasti. Pred njo je odstop naznanila šefica kabineta prve dame ZDA Melanie Trump Stephanie Grisham. 

Odstope pripravljajo ministri, kar je zaskrbelo vodjo senatne večine Mitcha McConnella, ki jih je prek žene, ministrice za promet Elaine Chao zaprosil, naj ostanejo na položaju vsaj do četrtka, ko se bo položaj umiril. 

A Chao svojega moža ni upoštevala in je že sporočila, da odstopa s položaja prometne ministrice. "Včeraj je naša država doživela travmatično izkušnjo in dogodek, ki bi ga lahko preprečili," je zapisala v svoji obrazložitvi. 

Po nasilnih izgredih v Kapitolu je že odstopil namestnik svetovalca Bele hiše za nacionalno varnost Matt Pottinger, je za CNN potrdila oseba, ki mu je blizu. Kot je dejal, po vsem, kar se je zgodilo, ni imel veliko za razmišljati. Odstopno izjavo naj bi pripravljali tudi svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien, namestnik šefa kabineta Bele hiše Chris Liddell in McConnellova soproga Elaine Chao.

Nekdanji šef kabineta predsednika ZDA Donalda Trumpa Mick Mulvaney je danes sporočil, da odstopa kot posebni odposlanec za Severno Irsko. Kot je pojasnil za televizijo CNBC, v sedanjih okoliščinah ne more več delati za administracijo.

Obenem Trump izgublja podporo med republikanci in celo člani svoje administracije. Vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Chad Wolf je medtem pozval Trumpa, naj ostro obsodi sredino nasilje. Člani ameriške administracije, kot je Wolf, so sicer že razmišljali o odstopu, še preden se jim mandat konča 20. januarja, ko bo zaprisegel novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden. Po besedah analitikov ostajajo na položaj predvsem za to, da bi v administraciji ostalo še nekaj razumnih ljudi, saj nihče ne more predvideti naslednjih potez Trumpa, obkroženega zgolj z odvetnikom Rudyjem Giulianijem in sinom Donaldom Trumpom mlajšim.

Tako Giuliani kot Donald mlajši sta skupaj s predsednikom ZDA v sredo grozila kongresnikom, ki niso bili pripravljeni kršiti ustave in spreminjati volilnega izida v prid Trumpu. "Ostal bom na položaju, da zagotovim urejeno tranzicijo oblasti," je izjavil Wolf, eden v vrsti nekdanjih trdnih zaveznikov Trumpa, ki imajo dovolj.

Več ministrov ameriške vlade naj bi že v sredo razpravljalo o možnosti njegove odstavitve. V skladu z določili 25. amandmaja k ameriški ustavi bi Trumpa razglasili za nezmožnega vodenja države, oblast pa bi prevzel podpredsednik Pence. 

Danes je k takojšnji odstavitvi Trumpa pozval Chuck Schumer, vodja demokratov v senatu. "Kar se je včeraj zgodilo v Kapitolu, je upor proti ZDA, ki ga je spodbudil sam predsednik. Ta predsednik ne bi smel opravljati te funkcije niti en dan dlje," je dejal. Dodal je, da bi se Mike Pence moral sklicevati na 25. amandma, ki omogoča prenos moči s predsednika na podpredsednika. 

K odstavitvi Trumpa je pozval tudi republikanski kongresnik Adam Kinzinger iz Illinoisa. 

Dodaten udarec za Trumpa je prinesel izid torkovih ponovljenih volitev za senatna sedeža iz zvezne države Georgia. Kandidata ameriških demokratov sta namreč premagala republikanska tekmeca, kar pomeni, da bodo imeli demokrati poleg predstavniškega doma večino tudi v zveznem senatu in s tem nadzor nad kongresom. To pomeni, da bo Biden precej lažje uresničeval svoje prednostne naloge.

Trumpov račun na Facebooku in Instagramu blokiran za nedoločen čas

Kratka, 12-urna blokada Trumpovega računa na družbenem omrežju Twitter se je končala. Prepoved tvitanja se je Trumpu iztekla ob 7. uri po lokalnem času. Zaradi blokade je predsednikovo sporočilo glede napovedi mirne predaje oblasti javnosti predal namestnik vodje kabineta Dan Scavino. S Twitterjevo blokado se je sicer Trump tokrat srečal prvič v svojem štiriletnem mandatu. 

Račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pa bo blokiran za nedoločen čas, najmanj pa prihodnja dva tedna, dokler v ZDA ne bo končan miren prenos oblasti, je danes sporočil ustanovitelj in izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg.

Facebook je Trumpov račun v sredo zaprl za 24 ur po njegovih objavah v zvezi z nasilnim vdorom njegovih podpornikov v ameriški kongres. Zuckerberg je danes na Facebooku pojasnil, da so blokado njegovega računa podaljšali, ker je njihovo omrežje uporabljal za podžiganje nasilne vstaje proti demokratično izvoljeni vladi. "Menimo, da bi bilo preveliko tveganje, če bi predsedniku dovolili uporabo družbenega omrežja v tem času," je še zapisal.

"Zato blokado njegovih računov na Facebooku in Instagramu podaljšujemo za nedoločen čas in za najmanj dva tedna, dokler ne bo končan miren prenos oblasti," je poudaril Zuckerberg.

Michelle Obama o državi, ki se mora zaceliti, ter nezrelem, nepatriotskem predsedniku

Na izgrede v Washingtonu se je v pismu odzvala tudi nekdanja prva dama Michelle Obama. Zapisala je, da je opazovala organizirano, nasilno tolpo, ki je vdrla v Kapitol in mahala z izdajalsko zastavo Konfederacije. "Dan so bile izpolnjene želje nezrelega in nepatriotskega predsednika, ki ne prenese resnice lastnega neuspeha," je zapisala o Trumpu.

Dodala je, da se je spraševala, kako bi se iztekli izgredi, če bi šlo za temnopolte protestnike. Spomnila je na poletne proteste za rasno enakost pod geslom Črna življenja štejejo, ko je policija bila nasilna, opravili pa so tudi ogromno aretacij, čeprav so bili protesti miroljubni. "Postalo je boleče jasno, da je Američanom dovoljeno blatiti zastavo in simbole našega naroda. Le izgledati morajo pravilno," je nadaljevala.

Poudarila je še, da sestavljanje pokvarjenih delov ZDA ni dela le enega politika ali politične stranke, temveč da morajo vsi narediti svoj del, ponuditi roko in prisluhniti. "Šlo bo za neprijeten, včasih boleč proces. A če vanj vstopimo z iskreno in neomajno ljubezen do države, se nam bo morda uspelo zaceliti," je zaključila skoraj dvostranski odziv.