Scholz slavi, Laschet bi bil kancler in ne preveč zadovoljni Zeleni

Nemčija je glasovala. Toda še vedno ni jasne slike o novem razmerju moči po dobi Merklove. Najnovejše številke ARD kažejo, da SPD s 25,9 odstotka tesno vodi pred CDU/CSU (24,1 odstotka), Zeleni so na tretjem mestu (14,7odstotka), sledita precej  izenačeni FDP (11,5 odstotka) in AfD z 10,4 odstotka, Levica pa naj bi se s petimi odstotki za las prebila v parlament. 

Če bi pri pri tem ostalo, to pomeni 205 sedežev SPD, 194 Uniji, 117 Zelenim, 91 FDP, 82 AfD in 40 levici.

Že ob 18. uri, takoj po zaprtju volišč pa so objavili napovedi razpleta. ARD je napovedal, da sta tako CDU/CSU kot SPD zbrali 25 odstotkov glasov, Zeleni 15 odstotkov, FDP 11 odstotkov, AfD 11 odstotkov, Levica 5 odstotkov. ZDF pa, da je Unija zbrala 24 odstotkov glasov, SPD 26 odstotkov, AfD 10 odstotkov, FDP 12 odstotkov, Zeleni 14,5 odstotka in Levica 5 odstotkov. 

Takoj po objavi teh številk, ki seveda niso uradne, so se začela ugibanja o morebitnih koalicijah. Kaj je po trenutnih številkah mogoče? Nadaljevanje velike koalicije, ki pa naj bi bila pri volivcih in strankah nepriljubljena, mogoča je Jamajka koalicija, ki naj bi imela po mnenju nekaterih analitikov največ skupnega (Unija, FDP, Zeleni) in koalicija SPD, FDP, Zeleni. Ni pa trenutno dovolj glasov za levo koalicijo, o kateri je bilo pred volitvami ogromno govora, torej za rdeče-rdeče-zeleno. Prav tako v levici po volilnem polomu menijo, da je bolje, če so prihodnja štiri leta v opoziciji. "Današnji večer je za nas razočaranje. Razlogi za to niso v volilni kampanji, ampak v zadnjih letih. Postaviti si moramo nekaj osnovnih vprašanj," je dejal Dietmar Bartsch.

Veliko besede pri tem, katera koalicija bo Nemčijo vodila v prihodnje, bosta očitno in pričakovano imeli FDP in Zeleni. Prvi so se med predvolilnimi soočenji bolj nagibali k CDU/CSU, drugi k SPD. 

"Rezultat volitev ni jasen," je nocoj dejal FDP-jev Christian Lindner. Ocenil je, da bi bilo morda priporočljivo, da se najprej pogovorijo z Zelenimi, šele nato pa z Unijo ali SPD. Podobno idejo je izrazil Robert Habeck iz Zelenih. 

Med kampanjo so politiki volivcem obljubili sicer bolj socialno državo, učinkovito gospodarstvo in zeleno transformacijo. Zapletlo se je pri odgovoru na vprašanje – kdo bo to plačal. 

Vseeno pa je bilo zanimanje za volitve veliko, volivci so ponekod v dolgih vrstah čakali, da bi oddali svoj glas. Ni pa šlo niti brez zapletov, saj so se v Berlin-Charlottenburgu pojavili volilni lističi za napačno okrožje, vse skupaj pa se je sprevrglo še v večji kaos, ko je zmanjkalo lističev, zato so morali prekiniti glasovanje. V Berlinu je sicer potekal še referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj. Kriva naj bi bila za vse višje najemnine.

V Nemčiji je imelo danes svoj glas možnost oddati okoli 60 milijonov volivcev.  

Slab rezultat CDU/CSU, razočarani Zeleni, Scholz prepričan, da bo kancler

Čeprav bo v zvezi s tokratnimi volitvami še nekaj časa kar nekaj neznank, pa je jasno eno – v taboru CDU/CSU po 16 letih Angele Merkel s tokratnim rezultatom ne morejo biti zadovoljni. 

Unija je namreč doživela zgodovinsko slab rezultat. Poskus nadaljevanja 16-letnega kanclerstva Merklove, le z drugačnim obrazom za ljudi in ne samo za Nemce, ampak tudi za preostali svet, za Bidna, Putina, Šija in Macrona, je spodletel. Četudi bi Armin Laschet postal kancler, namreč nikoli ne bo močna figura, kova Merklove. 

In to je prelomnica, ocenjujejo tudi v Nemčiji. Oziroma – kot so zapisali pri focus.de – morda je tokratno dogajanje manj očitno Nemcem, a za številne Evropejce je (bila) CDU/CSU najstabilnejša stranka v Evropi in po vsem tem se marsikdo sprašuje – ali bo Nemčija ostala stabilna?

CDU/CSU je sicer v kampanjo vstopila z visoko podporo Merklovi, zato za padanje podpore med kampanjo večina krivi Lascheta, ki si s spodrsljaji, kot je bilo krohotanje na poplavnem območju, vsekakor ni naredil nobene usluge. Resne situacije pač zahtevajo resne obraze. 

A vse krivde ne gre naprtiti Laschetu. Merklova 16 let ni vladala z volilnim programom, ampak od krize do krize. In krize je pogosto reševala drugače, kot bi to zahtevala identiteta njene stranke, ki je na koncu postala stranka njenega obraza – brez lastne vsebine. In ko jo je nadomestil Laschet, je praznina postala bolj očitna, obraz pa nepriljubljen. Tudi notranje debate o tem, ali bi podpirali Lascheta ali ne, niso koristile nikomur in podpora CSU je prišla mnogo prepozno. Unijo zato zdaj čaka veliko dela – pa če bo Laschet kancler ali pa če ne bo. 

Je pa bilo seveda tudi nocoj slišati ugibanja o tem - ali bi se za Unijo s kandidatom za kanclerja Marcusom Söderjem, šefom CSU, razpletlo bolje. "To je pa res včerajšnji sneg," pravi Söder. "Moram reči zelo človeško in osebno: zelo spoštujem Armina Lascheta," je dejal in poudaril, da je bila kampanja, ki se je pogosto ukvarjala z nepomembnimi temami, krivična. 

Laschet je sicer v prvem povolilnem govoru dejal, da pričakuje, da bo nova vlada delovala "pod vodstvom Unije", prav tako pa se je zahvalil Merklovi za 16 let vodenja države. 

Vseeno pa je marsikoga presenetilo, da Laschet kljub slabemu rezultatu stranke, bolj kot o odstopu, razmišlja o kanclerskem stolčku? "Na teh volitvah nihče nima jasnega bonusa.  Kdor hoče postati zvezni kancler v Nemčiji, mora imeti sposobnost, da v nemškem Bundestagu združi različne poslanske skupine in ima nato večino. V 70 letih zvezne republike je bilo vedno tako. Na koncu najmočnejši stranka ni vedno sestavljala vlade," je jasen Laschet. 

Še bolj pa je v položaj kanclerja prepričan Olaf Scholz (SPD). V njegovem taboru vlada veliko veselje. "Vesel sem rezultata volitev," je dejal Scholz in ocenil, da bo volilni večer dolg. Poudaril je, da mnogi državljani želijo, "da bo naslednji kancler Olaf Scholz". "Delali smo za to, da bi v tej družbi spet imeli več spoštovanja," je še dejal.  "Rezultat SPD je zelo jasen mandat, da skupaj dobimo dobro, pragmatično vlado za Nemčijo, ki se loteva velikih nalog, kot so podnebne spremembe," je prepričan. Koga bo na pogovor poklical najprej, ni razkril, a največje prekrivanje je pri Zelenih, pravi.

Annalena Baerbock, vodja Zelenih, pa je priznala, da rezultati prinašajo mešane občutke: "Nocoj ne moremo samo slaviti. Prišli smo, da bi oblikovali to državo. Želeli smo več, tega nismo dosegli, tudi zaradi lastnih napak na začetku te volilne kampanje, tudi moje napake. Toda nocoj stojimo tukaj in lahko rečemo: tokrat to ni bilo dovolj, vendar imamo mandat za prihodnost. Zdaj se tega pogumno lotevamo. Lahko čutite, da ta država potrebuje prenovo, lahko čutite da potrebuje pravi preobrat. In predvsem: ta država potrebuje podnebno vlado."

Šok za Levico, nezadovoljni tudi v AfD

Ena najbolj izpostavljenih strank tekom kampanje je bila levica. Zelo so namreč želeli v koalicijo s SPD in Zelenimi, kar je sprožilo nemalo debat o trdnosti in smeri takšne koalicije. A ko so nocoj objavili prve prognoze razpleta volitev, je bilo v taboru stranke slišati vzdihe šoka, kletvice, tekle so solze. 

Niti uvrstitev v parlament namreč ni bila gotova. Volilni rezultat iz leta 2017 naj bi stranka skoraj prepolovila. "Rezultat je za nas hud udarec," je povedala vodja stranke Susanne Hennig-Wellsow.

Rezultat naj bi bil predvsem posledica uničujočih notranjih razprtij, ki si jih je levica privoščila v zadnjih štirih letih. Prav tako analitiki menijo, da nimajo odgovorov na ključna vprašanja o priseljevanju, prihodnosti Evrope ali vizije zunanje politike. Tudi zvestim volivcem naj bi se zdele nekatere poteze stranke povsem nerazumljive - na primer nasprotovanje evakuacijam iz Afganistana, ker se nekaterim poslancem ni zdelo prav, da pri tem sodeluje nemška vojska. 

Pretiranega veselja ni niti na drugem skrajnem polu. AfD je nekoliko oklestila svoj prejšnji rezultat, za kar naj bi bilo krivo zaostrovanje že tako skrajnih stališč. A v komentarju po volitvah so v stranki dejali, da ne razmišljajo, da bi se odrekli skrajnemu krilu, saj da ne obstaja, obregnili pa so se tudi ob to, da se Zelene prišteva med sredinske stranke, saj imajo po njihovem namen Nemčijo uničiti kot industrijsko območje. 

Zadovoljstvo v FDP

Precej drugače pa je v FDP, ki ji je uspel dober rezultat, prav tako je stranka v dobri poziciji za koalicijska pogajanja. 

Nekaj analitikov meni, da gre to pripisati dejstvu, da "je Lindner razumel tisto, česar Baerbockova ni" - in sicer, da se je bolje ne razglasiti za kanclerskega kandidata in se boriti nekoliko s strani, ne pa v prvi bojni liniji, kjer sta glavna igralca premočna. 

Focus.de v oceni razpleta piše, da relativno močna FDP koristi tako Nemčiji kot Evropi, saj bi v vladi ponujala enakovredno protiutež Zelenim in pomenila "varovalko" za gospodarstvo. Ocenjujejo tudi, da gre za osebni uspeh Lindnerja, ki da je nastopil kot dober vodja in se v tem smislu uspešno zoperstavil sicer bolj izpostavljeni trojici potencialnih kanclerjev.

Kako so kazale predvolilne ankete?

Zadnje ankete pred volitvami so kazale, da bo tekma napeta, napovedovale so, da z okoli 25 odstotki podpore najbolje kaže SPD, uniji CDU/CSU pa naj bi se obetalo drugo mesto. A slednja je zaostanek v zadnjem tednu zmanjšala na v povprečju tri odstotne točke, po eni od anket celo na eno samo odstotno točko, kar je bilo premalo za zanesljive volilne napovedi. Zeleni naj bi z okoli 16 odstotki pristali na tretjem mestu, kar bi bil zanje najboljši rezultat doslej. Z okoli 11 odstotki so uvrstitev v bundestag napovedovali še liberalcem (FDP) in skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), medtem ko Levica s šestimi odstotki še ni bila povsem na varni strani.

Ko gre za naslednika oziroma naslednico Merklove, pa je njena CDU/CSU torej stavila na Armina Lascheta, čeprav je zaradi njegove kandidature kar nekoliko zavrelo znotraj stranke, še posebej na Bavarskem, kjer so želeli imenovati svojega kandidata in ponekod iz nasprotovanja Laschetu niso želeli razobesiti njegovih plakatov, druga članica velike koalicije SPD je vse stavila na Olafa Scholza, njihova kampanja je temeljila na "kanclerju Scholzu", Zeleni, ki jim je na začetku kampanje zelo dobro kazalo, potem pa je podpora začela kopneti, pa na Annaleno Baerbock.

Na zveznih volitvah leta 2017 je CDU/CSU postala najmočnejša sila z 32,9 odstotka. SPD je  20,5 odstotka, AfD je bila tretja najmočnejša sila z 12,6 odstotka. Sledili so FDP (10,7 odstotka), Levica (9,2) in Zeleni z 8,9 odstotka.