Serhij Kuznjecov, nekdanji ukrajinski vojaški častnik, je prvi, ki mu sodijo zaradi razstrelitve plinovoda Severni tok septembra 2022, do katere je prišlo le nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino.
Kuznjecov je obtožen vodenja skupine ukrajinskih operativcev, ki so jo med drugim sestavljali potapljači in strokovnjak za eksploziv. Po navedbah v obtožnici je Kuznjecov v začetku septembra 2022 v Nemčijo vstopil s ponarejenim ukrajinskim potnim listom in se skupaj s preostalimi člani sabotažne ekipe vkrcal na najeto jahto v nemškem pristanišču Rostock.
Z jahto naj bi prepeljali večje količine vojaškega razstreliva in ga skupaj z detonatorji s časovnim zamikom namestili na plinovod, namenjen dobavi ruskega plina v Evropo. Do eksplozije naj bi prišlo štiri dni pozneje.
Plinovod je bil ob eksploziji tako močno poškodovan, da prek njega ni bilo več mogoče dobavljati zemeljskega plina.
Obtožnica ga bremeni več kaznivih dejanj
50-letni Kuznjecov je na sodišče prišel v sivi obleki, beli srajci in črni kravati, ob njem pa so bili njegovi odvetniki. Ob vstopu v sodno dvorano je salutiral, piše Guardian. Nato je skupaj s svojo pravno ekipo deset minut molče poslušal branje obtožnice, ki jo je prebral generalni zvezni tožilec. Obtožnico so sočasno prevajali v ukrajinščino.
Kuznjecova, ki so ga lani aretirali v Italiji in izročili Nemčiji, obtožnica bremeni vojnih zločinov, napada na civilno infrastrukturo in povzročitve eksplozije, uničenja objektov in motenja delovanja javnih storitev.
Kuznjecov je zanikal kakršno koli vpletenost v eksplozije na plinovodu, ki ga je zgradil in imel v lasti konzorcij podjetij pod vodstvom ruskega energetskega velikana Gazprom.
Obtoženec med sojenjem ni pričal, saj nekdanjim pripadnikom ukrajinskih specialnih enot ni dovoljeno javno govoriti o njihovem delu v vojski, je danes poročal nemški časnik Der Stern. Odvetniki trdijo, da se mora zato "braniti z zvezanimi rokami".
Njegovi odvetniki so sicer trdili, da se sojenje sploh ne bi smelo odvijati. Sodišču so povedali, da njihovega klienta, ki naj bi bil skoraj v celoti zaprt v samici že 11 mesecev, obravnavajo "kot figuro na šahovnici". Nasprotovali so tudi obtožbi, da je šlo pri napadu za sabotažo civilne infrastrukture. Kot so poudarili, so bili plinovodi "orožje v rokah Rusov".
Sojenje se bo nadaljevalo 27. oktobra.
Vpletena tudi Ukrajina?
Sabotaža Severnega toka je v času evropske energetske krize in po začetku ruske invazije na Ukrajino sprožila številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti. Medtem ko so nekateri na Zahodu za sabotažo obtožili Rusijo, so nemški preiskovalci identificirali skupino Ukrajincev, ki naj bi stala za operacijo. Kijev je vsakršno vpletenost v sabotažo sicer zanikal.
Pred sodiščem se je danes zbrala skupina protestnikov z ukrajinskimi zastavami in transparenti. Eden od njih, Ukrajinec, ki živi v izgnanstvu v Nemčiji, je dejal: "Škandalozno je, da je danes tukaj Ukrajinec obtožen vojnega zločina, medtem ko Rusija v Ukrajini nenehno izvaja vojne zločine."
Skrajno desna populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je blizu Kremlju in ji podpora v javnomnenjskih anketah močno narašča, pa je primer Severnega toka izkoristila za krepitev svojih argumentov, da bi morala Nemčija prenehati pomagati Ukrajini, plinovode pa znova vzpostaviti. Poceni dobava plina bi po njenem mnenju pomagala ublažiti krizo življenjskih stroškov.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.