Jean Carroll trdi, da jo je Donald Trump sredi 90. let prejšnjega stoletja posilil v garderobi veleblagovnice na 5. aveniji na Manhattnu, čez cesto od Trumpovega stolpa. Svojo zgodbo je prvič predstavila v knjigi iz leta 2019, v tožbi pa navaja, da je več kot 20 let molčala iz strahu pred maščevanjem, vendar si je po letu 2017 in krepitvi gibanja Jaz tudi premislila.
Trump obtožbe vseskozi zanika, pisateljico je že leta 2019 označil za lažnivko, ki da ni njegov tip in želi zgolj spodbuditi prodajo svoje knjige.
Z vidika kazenskega prava so očitki že zastarali, po civilnem pravu pa je tožba še mogoča, saj je nov zakon žrtvam spolnih napadov, ki storilcev dolgo niso mogle tožiti zaradi preteka zastaralnega roka, omogočil, da poiščejo pravico na sodišču tudi desetletja po napadu. Prvotni tožbi zaradi obrekovanja je zato Carroll pridala še prizadejanje telesne poškodbe.
Ob začetku sojenja so izbrali 12 članov porote, ki bodo odločili o krivdi nekdanjega predsednika in o višini morebitne odškodnine za tožnico. Sojenje naj bi trajalo od enega do dveh tednov, Trumpa na prvo obravnavo ni bilo.
Odvetnik avtorice Shawn Crowley je v uvodnih besedah obtožil Trumpa, da je Jean Carroll posilil, nato pa jo je s svojimi obrekljivimi komentarji še zasmehoval. Trumpov odvetnik Joe Tacopina je po drugi strani trdil, da tožnico vodita denar in slava.
Sojenje v tem primeru predstavlja novega v vrsti sodnih postopkov, s katerimi se trenutno sooča Trump, ki se namerava leta 2024 znova potegovati za položaj predsednika ZDA.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.