Tujina

Poboj civilistov v Buči je bil 'načrtovan masaker', Rusija zanika odgovornost

Kijev, 03. 04. 2022 07.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maja Račič, STA, Kaya Kamenarič
Komentarji
2

Na 39. dan vojne v Ukrajini so svet šokirale podobe iz kijevskega predmestja Buča. "Vse je bombardirano in požgano. Mlade družine so pobite, moški pogrešani, ženske posiljene," je sporočil svetovalec ukrajinskega zunanjega ministra Anton Geraščenko. Da gre za "načrtovan masaker" in "genocid nad Ukrajinci", menijo številni evropski politiki. Rusija medtem zanika odgovornost, na tamkajšnjem obrambnem ministrstvu pa poudarjajo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan po tem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil. Posnetki trupel so nato v javnost prišli šele v soboto, so opozorili.

Ukrajinske sile so osvobodile celotno kijevsko regijo, je v soboto pozno zvečer sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. "Celotna kijevska regija je osvobojena izpod ruskih zavojevalcev," je v soboto zvečer zatrdila Maljarjeva. Britanski BBC ob tem poudarja, da so veliki uspehi ukrajinskih sil na širšem območju prestolnice v zadnjih dneh in tednih neizpodbitni ter da se ruske sile s tega območja očitno umikajo, a da trditev o osvoboditvi regije v celoti za zdaj ni mogoče neodvisno potrditi.

Med ključnimi osvobojenimi kraji so Irpin severozahodno od prestolnice, kjer naj bi bilo od ruskega zavzetja konec februarja ubitih najmanj 200 civilistov, strateško ključno letališče Hostomel, prav tako blizu Kijeva, za katero so potekali siloviti spopadi – med drugim je bilo tam uničeno največje letalo na svetu, an-225, znan kot mrija ali sanje – in kraj Buča.

Dostop do Buče je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjem dnevu ali dveh. Po navedbah župana Buče Anatolija Fedoruka naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, nekateri med njimi so bili stari šele 14 let. "Vsi ti ljudje so bili ubiti, ustreljeni v zadnji del glave," je dejal. Francoska tiskovna agencija AFP je v soboto poročala o najmanj 20 odkritih truplih na eni sami ulici. Novinar BBC iz mesta poroča o grozljivih prizorih.

Ukrajinska vojska je sporočila, da so "ruski barbari" poskušali zažgati trupla civilistov. "Na avtocesti 20 kilometrov od Kijeva je mogoče videti mrtve civiliste. Pod odejo so štiri, pet golih žensk, ki so jih poskušali zažgati ob cesti," so objavili na Twitterju.

"Vse je bombardirano in požgano, hiše so izropane do zadnje žlice ali pa zravnane s tlemi. Mlade družine so pobite, moški pogrešani, ženske posiljene," pa je sporočil svetovalec ukrajinskega zunanjega ministra Anton Geraščenko.

Rusija poboje civilistov v Buči zanika

Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da ruske sile niso ubile civilistov v kraju Buča nedaleč od ukrajinske prestolnice. Kot je zatrdilo ni bil, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec žrtev kakršnih koli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči.

Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je sporočila, da so na območjih širše kijevske regije, s katerih so se Rusi umaknili, doslej našli 419 trupel civilistov. Od tega so jih 140 že pregledali forenziki.

Ministrstvo je zatrdilo še, so imeli vsi prebivalci "možnost, da svobodno zapustijo naselje v smeri severa", saj so predmestja Kijeva južno od Buče takrat neprestano obstreljevale ukrajinske sile. Pretresljive fotografije in videoposnetke trupel, ki prekrivajo ulice Buče, so v Moskvi označili kot provokacijo in "še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije".

Ministrstvo je obenem poudarilo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan po tem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil z območja Kijeva in Černigova v Ukrajini. Omenjeni posnetki so nato v javnost prišli šele v soboto, so opozorili. Sam župan Buče Anatolij Fedoruk je 31. marca potrdil odhod ruskih sil in pri tem ni niti omenil kakšnega ubitega civilista z rokami, zvezanimi na hrbtu. Tovrstne navedbe so se pojavile šele kasneje, potem ko so v kraj prispeli pripadniki ruskih varnostnih služb, so še izpostavili na ruskem ministrstvu.

V Kijevu in tujini zgroženi ob ruskih grozodejstvih v Buči

Tako ukrajinski politiki kot mednarodna javnost so zgroženi nad ruskimi grozodejstvi v ukrajinski Buči. Masovne poboje civilistov, o katerih poročajo lokalne oblasti in novinarji na terenu, v Kijevu označujejo za genocid in vojne zločine. Iz sveta se vrstijo pozivi k neodvisni preiskavi dogodkov, pregonu odgovornih in ostrejšim sankcijam.

"To je genocid. To je eliminacija celotne države in naroda," je dan po tem, ko so iz Buče začela prihajati pretresljiva poročila, ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tudi kijevski župan Vitalij Kličko je v pogovoru za nemški časnik Bild ocenil, da je mogoče dogajanje v Buči in drugih krajih okoli Kijeva opisati le kot genocid.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih naselij okoli Kijeva ponovila "najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov". "Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih," je zapisal.

Svetovalec Zelenskega Sergej Nikiforov je za britanski BBC dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot so Buča, Irpin in Hostomel, naletele na srce parajoče prizore, ki spominjajo na vojne zločine. Izpostavil je skupinska grobišča, ustreljene civiliste z za hrbtom zvezanimi rokami ter napol zažgana trupla, kot da je skušal nekdo na hitro zakriti sledi svojih dejanj.

"Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja (...) Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU," je zapisal še en svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Poboj civilistov v Buči je bil "načrtovani masaker", je tvitnil zunanji minister Dmitro Kuleba in zahteval "nove uničujoče sankcije G7".

Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za "grozljive" in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da so jo poročila o "neizrekljivih grozotah" na območjih, s katerih se umika Rusija, "šokirala". Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za "kruto realnost Putinovih vojnih zločinov". "Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati," je zapisala. Nove sankcije proti Rusiji je medtem že napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel

Charles Michel
Charles Michel FOTO: AP

Tudi on je zapisal, da so ga podobe ruskih grozodejstev na območju Kijeva šokirale. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako poudaril, da morajo ruske oblasti "odgovarjati za zločine" v Buči.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila "nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste" in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Velika Britanija bo po njenih besedah "podprla kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča". Nemški kancler Olaf Scholz je pozval, naj se dostop do območja domnevnih zločinov nemudoma zagotovi Mednarodnemu odboru rdečega križa, ki naj tako neodvisno ugotovi dejansko stanje. "Te zločine ruske vojske moramo razjasniti," je dejal in pozval h kaznovanju odgovornih.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CNN dejal, da so prizori, kakršni prihajajo iz Buče, "vsakodnevna realnost, dokler se bo ruska brutalnost proti Ukrajini nadaljevala". 

"Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem bi morali biti preiskani kot vojni zločini"

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je rusko vojsko v Ukrajini obtožila vrste vojnih zločinov, vključno z usmrtitvami civilistov, plenjenjem in posilstvi. Vojne zločine naj bi ruski vojaki zagrešili v okolici mest Kijev, Harkov in Černigiv, organizacija pa je svoje trditve osnovala na pogovorih z desetimi pričami, žrtvami in prebivalci.

"Primeri, ki smo jih zabeležili, govorijo o neizrekljivi, namerni krutosti in nasilju nad ukrajinskimi civilisti," je dejal direktor HRW za Evropo Hugh Williamson. "Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem v rokah ruskih sil bi morali biti preiskani kot vojni zločini," je dejal.

Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sicer Rusijo obsodila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županij. V video sporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.

Poročila o novih ruskih grozodejstvih, pa tudi eksplozije v strateško pomembnem ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa, prihajajo v času, ko je v Moskvo prispel humanitarni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, Martin Griffiths. Griffiths se bo iz Moskve podal še v Kijev. Tako Rusija kot Ukrajina sta po Guterresevih besedah pristali na srečanje z njim, cilj pa naj bi bil vzpostaviti "humanitarno prekinitev ognja".

Janša pokol v Buči primerjal z dogajanjem v Katinskem gozdu

Premier Janez Janša je ostro obsodil grozodejstva, ki naj bi jih po navedbah Kijeva in poročanju več tujih novinarjev s terena v kraju Buča zagrešila ruska vojska. "To so množični zločini proti človečnosti. Ruska armada se vede kot horda rabljev KGB v Katinu. Ter v številnih drugih krajih pred in po tem. Nikoli ne prevzema odgovornosti. Potem ko smo videli pokol v Buči, nas je groza sploh pomisliti, čemu bomo priča v Mariupolu," je tvitnil premier.

V Katinskem gozdu se je aprila 1940 zgodil pokol skoraj 22.000 Poljakov, ki v Rusiji še vedno ostaja v veliki meri tabu. Pokol poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev, s streli v tilnik je namreč izvedla tedanja sovjetska Rdeča armada oziroma sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina.

Nov poskus evakuacije iz Mariupola; po Odesi napaden še Mikolajev

Kot je na družbenem omrežju Telegram sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, se skuša Mariupolu približati več avtobusov, ki jih spremljajo predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). Da se operacija reševanja civilistov danes nadaljuje, so potrdili tudi v ICRC. 

V mestu naj bi bilo v katastrofalnih razmerah še vedno ujetih okoli 100.000 ljudi, do katerih so se Ukrajinci in ICRC v zadnjih dneh že nekajkrat skušali prebiti, a neuspešno. Po navedbah Moskve ni konvoj v soboto prispel niti do mesta Berdjansk, kjer naj bi imel postanek na poti v Mariupol. Ruska stran Ukrajincem in Rdečemu križu očita zelo slabo organizacijo konvojev.

Rusko obrambno ministrstvo pa je davi sporočilo, da si bo prizadevalo za evakuacijo tujcev iz Mariupola, za kar je ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosil turški voditelj Recep Tayyip Erdogan. Kot so zatrdili v Moskvi, so pripravljeni na vse načine pomagati pri evakuaciji tujih državljanov, ki da jih v mestu še naprej "kot talce zadržujejo ukrajinski nacionalistični bataljoni".

Iz Mariupola sicer poročajo o novih napadih, v katerih je bil med drugimi ubit priznani litovski režiser Mantas Kvedaravicius, avtor znanega dokumentarca Mariupolis iz leta 2016. Zunanje ministrstvo v Vilni je novico pospremilo z izjavo, da je "šokirano" ter da je režiser v Mariupolu dokumentiral ruska vojna grozodejstva.

Poleg tega z juga Ukrajine odmevajo predvsem napadi na naftno rafinerijo in skladišča goriva na obrobju milijonske Odese ob Črnem morju. Ruske sile so raketirale tudi pristaniško mesto Mikolajev. Cilj ruskih sil je z zavzetjem omenjenih treh mest odrezati Ukrajino od Črnega morja in vzpostaviti kopenski koridor s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Dopisnica Washington Posta Isabelle Khurshudyan, ki je v strateško zelo pomembnem pristaniškem mestu Odesa, je navsezgodaj tvitnila: "Okna moje sobe so se stresla. Ni še jasno, kaj se je zgodilo." Nekoliko kasneje je dodala, da je bilo najverjetneje bombardirano skladišče nafte v pristanišču. "Nad mestom eksplozije se vije gost črn dim," je povedala.

Sergij Bratčuk, tiskovni predstavnik regionalne vojaške uprave Odese, je prebivalce mesta pozval, naj ostanejo v zavetiščih. "Zmagali bomo. Pekel sovražnikom!" je zapisal v objavi na Facebooku.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Medtem je na območje popoldne prispel sam grški zunanji minister Nikos Dendias, in sicer na čelu misije humanitarne pomoči za Odeso, poroča tiskovna agencija Reuters. Pomoč je minister izročil mestnim oblastem Odese. Kot je pojasnil, je cilj njegove misije tudi vzpostaviti stalen mehanizem distribucije pomoči iz Grčije in znova odpreti grški konzulat v tem mestu.

Dandias je pomoč najprej  želel pripeljati v Mariupol, kjer živi na tisoče etničnih Grkov, a se je zaradi zelo intenzivnih tamkajšnjih spopadov pozneje odločil za pot v Odeso. 

Ukrajinska stran naj bi danes znova napadla mesto Belgorod severno od Harkova na ruski strani meje, poročajo tuje tiskovne agencije. Na drugem koncu Ukrajine, v pomembnem industrijskem mestu Kremenčuk v osrednjem delu države, pa je bila medtem po poročanju britanskega BBC v ruskem napadu že v petek povsem uničena največja ukrajinska naftna rafinerija.

Zelenski pohvalil ukrajinske vojake

Kot je zdaj že običajno, se je ponoči v novem videonagovoru oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, je cilj ruskih čet zavzeti Donbas na vzhodu in jug Ukrajine. "Kaj pa je naš cilj? Da zaščitimo sebe, svojo svobodo, svojo zemljo in svoje ljudi," je dejal.

Zelenski je prav tako pohvalil ukrajinske vojake, ki branijo oblegano južno pristanišče Mariupol. Po njegovih besedah je ukrajinski odpor v Mariupolu in drugih ukrajinskih mestih Kijevu omogočil "pridobitev neprecenljivega časa", to pa je pripomoglo k oslabitvi ruskih vojaških zmogljivosti. 

Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek

Kljub informacijam s terena je glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto ocenil, da so zadnji, petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek, zaradi katerega bi se lahko po njegovem prepričanju zdaj že osebno sestala Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin.

Med drugim je razkril, da je Rusija pristala na zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

A ruska stran je ukrajinski optimizem danes zavrnila. Njen glavni pogajalec Vladimir Medinski je namreč ponovil, da je treba pred srečanjem Zelenski –Putin opraviti še veliko dela. "Ne delim optimizma Arahamije," je povedal. Je pa potrdil, da se bodo pogajanja po videopovezavi v ponedeljek nadaljevala.

Medinski je sicer po petkovih pogajanjih s Kijevom in danes znova poudaril, da se njihova stališča glede Krima in Donbasa niso spremenila. Rusija zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski in da prizna neodvisnost Donbasa.

Britansko obrambno ministrstvo pa je po poročanju BBC zjutraj sporočilo, da je Rusija ta teden občutno okrepila zračne napade na jugovzhodu države, a dodalo, da se Ukrajina Rusom tudi v zraku močno upira in jim s tem otežuje, da bi območje zavzeli na kopnem.

Kot so še navedli, ruske pomorske sile nadaljujejo blokado ukrajinske obale ob Črnem in Azovskem morju. Veliko nevarnost predstavljajo mine v Črnem morju, katerih izvor in namen nista povsem jasna, a so po oceni Britancev gotovo rezultat ruskih pomorskih aktivnosti na območju.

Kot smo poročali včeraj, je nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte ruskega predsednika Putina označila za vojnega zločinca in Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj izda nalog za njegovo aretacijo.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9