Portal Istramet poroča tudi o nenavadnem pojavu v Poreču – mali meteocunami, kjer se je morje v samo nekaj minutah dvignilo za pol metra, rahlo poplavilo obalo, nato pa se je gladina na hitro spet znižala.
Kaj je to?
Jadransko morje je zaradi svoje geografije – ozke oblike, plitvine in številnih zalivov – posebno dovzetno za pojave meteocunamijev, piše portal Neurje. Znani primeri vključujejo uničujoč dogodek v Vela Luki na Hrvaškem 21. junija 1978, ko je 6-metrski val uničil 130 hiš, potopil 30 čolnov in poškodoval pristaniško infrastrukturo, so spomnili. Podobno je leta 1954 v poljskem mestu Koobrzeg ob Baltskem morju val presenetil prebivalce, poplavil pomol in odnesel avtomobile s parkirišč. Še bolj redki, a redno ponavljajoči se primeri so opaženi na Balearskih otokih, kjer ozki zaliv Ciutadella na Menorci vsako poletje doživi več manjših meteotsunamijev z valovi do 3 metrov, ki nastanejo zaradi kombinacije termičnih vetrov in nihanj tlaka.
Meteocunami, znani tudi kot vremenski cunamiji, so eden najbolj zanimivih in hkrati najbolj nepredvidljivih naravnih pojavov, povezanih z interakcijo atmosfere in morja. Za razliko od klasičnih cunamijev, ki jih sprožijo potresi ali podvodni plazovi, ti valovi nastanejo zaradi hitrih sprememb vremenskih razmer. Ključni dejavniki so nenadni skoki zračnega tlaka. Močni vetrovi, ki dosežejo hitrosti prek 50 km/h, ali hitro premikajoče se nevihtne fronte, ki s kinetično energijo "potisnejo" vodo v ozkem pasu proti obali. Pojav je pogosto posledica resonančnega ujemanja med frekvenco atmosferskih motenj in naravno frekvenco določenega obalnega območja. To pomeni, da valovi, ki jih ustvari npr. hitro gibanje hladne fronte, ojačajo v plitvih vodah ali zaprtih zalivih, kjer se energija nabira zaradi odbojev od obale. Poleg neposrednega vpliva na obalo (poplave, erozija) meteotsunamiji preko atmosferskih gravitacijskih valov in elektromagnetne interakcije povzročajo motnje v ionosferi (80–600 km nad Zemljo), kjer dinamika valov spremeni gostoto elektronov, kar sateliti (npr. Swarm, GNSS mreže) zaznajo kot fluktuacije v GPS signalih ali motnje v radijski komunikaciji; te perturbacije so še izrazitejše ob kombinaciji s sončnimi viharji ali geomagnetnimi nevihtami, pojasnjujejo na strani Neurje.si.
Na območju severnega Jadrana pa so zabeležili tudi številne vodne trombe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.