V Potočarih pristavili skodelice kave za vse tiste, ki se nikoli ne bodo vrnili

"Zakaj te ni" (Što te nema) se imenuje umetniški projekt, ki ga je umetnica Aida Šehović prvič izvedla 11. julija 2006 na Baščaršiji v Sarajevu. Od takrat se je "nomadski spomenik", kot ga je poimenovala, selil po različnih krajih Evrope in Severne Amerike. Ob 25. obletnici genocida v Srebrenici pa se je "vrnil" tja, kjer so matere, žene in otroci zadnjič videli svoje očete, dedke, brate in sinove preden so jih srbske sile ločile in odpeljale v smrt – pred betonsko halo nekdanje tovarne akumulatorjev v Potočarih pri Srebrenici.

"Spomenik je zadnjih 15 let potoval po svetu in letos ga prvič postavljamo na kraju zločina, tukaj v Potočarih, v Spominskem centru. V bistvu se skodelice vračajo domov," je za N1 dejala umetnica. 

Za vsako žrtev genocida so že zjutraj začeli kuhati kavo in z njo polniti 8372 skodelic. Te so ena poleg druge položene na tla, kjer simbolično čakajo na tiste, ki se nikoli več ne bodo vrnili. Vsaka skodelica kave se tako spremeni v začasni spomenik za vsako posamezno žrtev. 

Skodelice so za umetniški projekt donirale družine iz Bosne in Hercegovine in celega sveta, je pojasnila umetnica. "Projekt smo začeli pred 15 leti s prvimi 932 skodelicami, ki so jih zbrale matere in žene Srebrenice," je dejala. Skozi leta so se nato skodelice kopičile in lani so jih v Benetkah postavili 7714. Letos so uspeli v nekaj tednih zbrati še preostalih 658 skodelic, tako da je zdaj teh toliko, kot je žrtev.  

Približno 100 preživelih Srebreničanov ponovo marširalo po poti smrti

Sicer pa bo letošnje obeleževanje obletnice genocida močno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Tako se je letos na tradicionalni pohod "marš miru" iz Tuzle v Srebrenico podalo približno sto ljudi, namesto več tisoč ljudi iz vsega sveta, kot je bilo prejšnja leta. Marš pripravljajo od leta 2004, za preživele pa med drugim simbolizira ohranitev spomina na genocid in preprečevanje njegovega zanikanja.

Udeleženci pohoda prehodijo okoli 100 kilometrov dolgo pot, po kateri je – sicer v obratni smeri – po padcu Srebrenice okoli 15.000 Bošnjakov skušalo na t. i. maršu smrti priti na osvobojeno ozemlje pri Tuzli. Ker so se na naporno pot opravili ob pičlih zalogah hrane in skoraj brez oborožitve, ter ob stalnem obstreljevanju in zasedah bosanskih Srbov, jih je do osvobojenega ozemlja pod nadzorom Armade BiH uspelo priti le kakih 3500.

Med letošnjimi stotimi udeleženci marša so predvsem Srebreničani, ki so julija 1995 to isto pot preživeli. Po treh dneh hoje so pred nekaj urami prispeli na cilj. 

Zaradi epidemije novega koronavirusa so udeležence določili že prej, razdeljeni pa so bili v skupine po deset ljudi, nositi so morali zaščitne maske in spoštovati razdaljo. Zaradi koronavirusa so tudi skrajšali in nekoliko spremenili traso pohoda, saj so zaradi slabih epidemioloških razmer v vasi Nezuk pri Tuzli marš tokrat začeli v kraju Crni Vrh pri Zvorniku.

Ženske v črnem so se v Beogradu poklonile žrtvam genocida v Srebrenici

Na ulicah Beograda so Ženske v črnem (Žene u crnom), Iniciativa mladih za človekove pravice v Srbiji in Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji danes pripravile ulično akcijo, s katero so želeli opozoriti na najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. 

"Sramotno in porazno je dejstvo, da noben od uradnih predstavnikov Republike Srbije od leta 1995 do danes Srebrenice ni označil za genocid, kar potrjuje kontinuiteto negiranja genocida tako na nivoju države kot na nivoju družbe. Državni politiki negiranja genocida največ pripomore nenehno zavračanje aktualnega predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića in premierke Ane Brnabić, da zločin v Srebrenici imenujejo genocidom, pri čemer jim sledijo ne le politiki vladajoče koalicije, pač pa tudi znaten del opozicijskih politikov. Za državne institucije Srbije je genocid v Srebrenici prepovedana beseda, v režimskih medijih pa za zanikovalce genocida ni omejitev svobode in javnega prostora, medtem ko na sodiščih v Srbiji ni bilo nobene obsodbe, kjer je zločin v Srebrenici kvalificiran kot genocid. V kratkem, Srbija je država ne le organizirane pozabe zločina, brisanja sledi izvedenih zločinov, pač pa tukaj še vedno obstaja tudi ideologija, ki je omogočila državno organiziran zločin – genocid," so ob tem zapisali v Skladu za humanitarno pravo iz Srbije. 

Srbija je prva in doslej edina država na svetu, ki je jo je Meddržavno sodišče spoznalo za odgovorno za kršenje Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ker so njeni državni organi imeli informacije o genocidu v Srebrenici, vendar niso storili ničesar, da bi ga preprečili.