Nobelov inštitut je letos Marii Corini Machado nagrado podelil za "njen boj za pravičen in miren prehod iz diktature v demokracijo" v Venezueli. V sredo je sicer Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere sprejela njena hči Ana Corina Sosa.
V intervjuju za BBC po svojem nastopu pred privrženci je Machadova povedala, da je zamudila podelitev diplom ter poroko svoje hčerke in enega od sinov. "Že več kot 16 mesecev se nisem mogla nikogar objeti ali dotakniti," je dejala. "Nenadoma sem v nekaj urah lahko videla ljudi, ki jih imam najraje, se jih dotaknila, jokala in molila skupaj z njimi."
Veliko se ugiba o tem, ali se bo lahko varno vrnila v Venezuelo. "Seveda se vračam," je povedala za BBC. "Točno vem, kakšna tveganja prevzemam." "Bom tam, kjer bom najbolj koristna za naš cilj," je nadaljevala. "Do nedavnega sem mislila, da moram biti v Venezueli, in verjamem, da moram biti danes v imenu našega cilja, v Oslu." Machadova vlado predsednika Nicolasa Madura označuje kot "kriminalno" in poziva državljane k aktivnemu uporu proti oblasti.
Nobelova nagrajenka za mir pa je medtem odločno podprla krepitev vojaške prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele, še več, javno je večkrat pozvala k uporabi tako domače kot zunanje sile za odstavitev Madura. O tem je med drugim poročal tudi The New York Times.
Machadovi so oblasti prepovedale kandidaturo na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je Maduro osvojil tretji šestletni mandat. Opozicijsko predstavnico namreč obtožujejo "kovanja zarote, spodbujanja sovraštva in terorizma". V odzivu na prepoved kandidature je več zahodnih držav volitve označilo za "nesvobodne in nepoštene", Madurovo vladavino pa za nelegitimno.
Ker bi Machadovo oblasti lahko aretirale zaradi ubežništva, so po navedbah njene ekipe potovanje skrbno načrtovali v tajnosti. Podrobnosti potovanja so bile po navedbah BBC tako strogo zaupne, da niti Nobelov inštitut ni vedel, kje se nahaja in ali bo pravočasno prispela v Oslo za podelitev nagrade.
Wall Street Journal poroča, da je Machadova za pobeg iz Venezuele nosila preobleko in prešla skozi 10 vojaških kontrolnih točk, na koncu pa naj bi odplula na lesenem čolnu iz obalne ribiške vasi. Načrt je bil v pripravi dva meseca, poroča časopis, ki se sklicuje na osebo, ki je blizu operaciji, pomagala pa ji je venezuelska mreža aktivistov, ki pomaga ljudem pobegniti iz države. Vpletene so bile tudi ZDA, piše v poročilu, vendar ni jasno, v kolikšni meri.
Machado je Madurovo oblast obtožila, da jo financirajo kriminalne dejavnosti, kot sta droge in trgovina z ljudmi ter pozvala mednarodno skupnost, naj Venezueli pomaga zmanjšati dotok financ iz "kriminalnih virov". "Tega režima ne smemo obravnavati kot konvencionalno diktaturo, temveč kot kriminalno strukturo," je povedala za BBC.
Machadova se je sicer izognila neposrednemu odgovoru na vprašanje BBC, ali podpira vojaško posredovanje ZDA proti Venezueli. Dejala je le, da "vojno proti ljudstvu Venezuele že vodi Maduro" ter da mora za mirno tranzicijo oblasti poskrbeti njegov režim.
Machadova je po osvojitvi Nobelove nagrade pohvalila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si je sam prizadeval za osvojitev Nobelove nagrade, hkrati pa krepil vojaško prisotnost v okolici države in ukazal več napadov na domnevne trgovce z mamili, ki naj bi bili povezani z Madurom. Ameriška vojska je medtem v sredo ob obali Venezuele zasegla tanker.
Trumpova administracija trdi, da je bilo plovilo pod sankcijami in da je bilo vpleteno v "nezakonito mrežo za prevoz nafte, ki podpira tuje teroristične organizacije". Venezuelska vlada je ZDA obtožila kraje in piratstva.
Pretekli ameriški poskus namestitve drugega voditelja v Venezueli z Juanom Guaidojem je propadel. Prav tako več poskusov menjave oblasti preko protestov in tudi vojaškega udara.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.