Tožilec Claude je zahteval tudi, da Henryju "zaradi resnosti razkritih dejstev" ne dovolijo zapustiti Haitija. "Obstaja dovolj obremenjujočih in utemeljenih elementov za pregon Henryja ter za zahtevo obtožnice," je v odredbi zapisal Claude.
Premier, ki je bil uradno imenovan na funkcijo manj kot dva tedna po atentatu, obtožnice ni želel komentirati, prav tako komentarja niso posredovali iz njegovega urada.
Napadalci so Moisa ubili 7. julija na njegovem zasebnem posestvu v prestolnici Port-au-Prince. Po zapisih Clauda so bili klici opravljeni 7. julija ob 4.03 in 4.20 po lokalnem času in dokazi kažejo, da je bil Badio takrat v bližini Moisovega doma. Klici so trajali skupaj sedem minut in Henry je bil takrat v hotelu Montana v Port-au-Princeu, je še dodal Claude.
Claude je odločitev sprejel le nekaj dni potem, ko je Henryja povabil na srečanje, da mu naj pojasni, zakaj se je pogovarjal z enim od glavnih osumljencev Moisovega umora. Premier ga je dan kasneje zavrnil, saj je menil, da gre samo za preusmerjanje pozornosti, češ da so tožilci želeli sejati zmedo in preprečiti, da bi bilo pravici zadoščeno.
"Pravi krivci in sponzorji grozljivega atentata na predsednika Jovenela Moisa bodo kmalu identificirani, privedeni pred sodišče in ustrezno kaznovani za zločin," je 11. septembra sporočil Henry.
V ponedeljek je nato urad za zaščito državljanov Haitija, organ, podoben varuhu človekovih pravic, od Henryja zahteval odstop in ga pozval, naj se pogovori s tožilcem in pojasni situacijo.
"Vsi bi radi poznali vsebino tega pogovora," je o klicih med Henryjem in Josephom Felixom Badio, ubežnikom, ki je nekoč delal na haitijskem ministrstvu za pravosodje in v vladni enoti za preprečevanje korupcije, dejal odvetnik Renan Hedouville. Badia so odpustili zaradi obtožb, da je kršil etična pravila.
Umor je Haitijce, narod, ki se že bori s politično nestabilnostjo in naraščajočim nasiljem med tolpami, pahnil v globljo krizo, saj je pri prebivalcih zbudil še dodaten strah, da bi se nasilje poslabšalo.
V primeru atentata na predsednika so doslej aretirali več kot 40 osumljencev, med njimi je bilo 18 nekdanjih kolumbijskih vojakov in trije Haitijci. Toda številna vprašanja še vedno ostajajo odprta, predvsem zakaj in kako se je to zgodilo ter kdo je bil naročnik umora. "Država še vedno prosi za odgovore," je en mesec po atentatu povedal Laurent Lamothe, nekdanji haitijski premier, ki je ta položaj zasedal med letoma 2012 in 2014.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.