V priznanje Palestine še Velika Britanija, Kanada in Avstralija

Združeno kraljestvo in Kanada, ki sta palestinsko državo uradno priznali danes, sta s tem postali prva dve državi iz skupine G7, ki sta sprejeli takšno odločitev. Pridružila se jima je sicer tudi Avstralija.

Sprejetje je že javno oznanil tudi britanski premier Keir Starmer. "Da bi obudili upanje za mir in rešitev z dvema državama, kot predsednik vlade te velike države jasno izjavljam, da Združeno kraljestvo uradno priznava državo Palestino," je dejal v video izjavi. Kot je sporočil v posnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, se je Velika Britanija za ukrepanje odločila tudi zaradi "naraščajoče groze na Bližnjem vzhodu". "To pomeni varen in zaščiten Izrael ob hkrati delujoči palestinski državi – trenutno nimamo ne enega ne drugega," nadaljuje. "Trenutek za priznanje palestinske državnosti je napočil – zdaj."

Kot je še dejal Starmer, se Združeno kraljestvo danes tako pridružuje več kot 150 državam, ki priznavajo Palestino, in dodal, da je ta poteza "obljuba palestinskemu in izraelskemu narodu, da je mogoče doseči boljšo prihodnost". Odločitev o priznanju pa da ni nagrada Hamasu, ki ne sme imeti nobene vloge v prihodnji palestinski vladi. Pozval je tudi k takojšnji izpustitvi izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas.

Britanski premier je sicer že julija napovedal, da bo Velika Britanija septembra priznala Palestino, če se humanitarne razmere v Gazi ne bodo izboljšale. Kot poroča BBC, so britanski premier in ministri v njegovi vladi ugotovili, da so se razmere v zadnjih tednih še poslabšale.

"Zdaj je čas, da se zavzamemo za rešitev dveh držav," je še pred uradno naznanitvijo dejal namestnik premierja David Lammy. Priznava sicer tudi, da to verjetno ne bo spremenilo razmer na terenu: "Ali bo to nahranilo otroke? Ne, ne bo, to je v rokah humanitarne pomoči. Ali bo to osvobodilo talce? To mora biti posledica premirja."

Skoraj sočasno je tudi kanadski premier Mark Carney sporočil, da je Kanada skupaj z drugimi zahodnimi zaveznicami sprejela zgodovinsko odločitev, "da ohrani možnost rešitve z dvema državama"."Kanada priznava državo Palestino in ponuja svoje partnerstvo pri gradnji obljube mirne prihodnosti tako za državo Palestino kot za državo Izrael," je zapisal na omrežju X.

Kanadski premier Carney je sicer že julija dejal, da je Kanada že dolgo zavezana rešitvi dveh držav kot delu mirovnega procesa, doseženega s pogajanji. Vendar pa je ob širjenju izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu in slabšanju humanitarnih razmer v Gazi nato pripomnil, da "ta pristop ni več vzdržen".

Avstralski premier Anthony Albanese pa je dejal, da je priznanje del "usklajenih mednarodnih prizadevanj" s Kanado in Združenim kraljestvom za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. "S tem Avstralija priznava legitimne in dolgoletne težnje palestinskega ljudstva po lastni državi," je sporočil.

Palestinski predsednik Mahmud Abas meni, da je današnje priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva, Kanade in Avstralije "pomemben in nujen korak k doseganju pravičnega in trajnega miru v skladu z mednarodno legitimnostjo", so sporočili iz njegovega urada. Ob tem je Abas pozval k premirju v Gazi.

"Poudaril je, da so današnje prioritete doseganje premirja, omogočanje vstopa humanitarne pomoči, izpustitev vseh talcev in zapornikov, zagotavljanje popolnega umika Izraela z območja Gaze, omogočanje državi Palestini prevzem polne odgovornosti, pospeševanje okrevanja in obnove ter zaustavitev gradnje naselij in nasilja naseljencev," so v današnjem sporočilu zapisali v uradu palestinskega predsednika.

Ob vse močnejši mednarodni obsodbi Izraela zaradi vojne v Gazi, grozljivih humanitarnih razmerah v palestinski enklavi ter ugotovitvah komisije Združenih narodov (ZN), da Izrael v Gazi izvaja genocid, naj bi danes Palestino po napovedih priznala tudi Portugalska.

Načrte za priznanje Palestine je nedavno predstavila tudi Francija, uradno pa naj bi to storila na Generalni skupščini ZN prihodnji teden.

"V skladu z zgodovinsko zavezanostjo Francije pravičnemu in trajnemu miru na Bližnjem vzhodu sem se odločil, da bo Francija priznala Palestino," je julija naznanil francoski predsednik Emmanuel Macron. "Zagotoviti moramo tudi demilitarizacijo Hamasa ter zavarovati in obnoviti Gazo," je dodal.

Jutri naj bi Palestino med konferenco o rešitvi dveh držav, ki jo bosta ob robu splošne razprave GS na sedežu ZN v New Yorku gostili Francija in Savdska Arabija, priznalo še več držav. Palestino trenutno priznava približno 150 od skupaj 193 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija, ki jo je priznala junija lani.

ZDA, ki so odkrito kritizirale stališča svojih 'kolegic' iz skupine G7, so medtem sporočile, da "nimajo načrtov", da bi sledile njihovemu zgledu. Preostale tri države G7 – Italija, Nemčija in Japonska – se prav tako niso zavezale k priznanju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je nedavno znova zatrdil, da palestinske države ne bo, je danes dejal, da bi ustanovitev palestinske države ogrozila obstoj Izraela.

"Boriti se bomo morali tako v ZN kot na vseh drugih prizoriščih proti lažni propagandi, ki je usmerjena proti nam, in proti pozivom k palestinski državi, ki bi ogrozila naš obstoj in služila kot absurdna nagrada za terorizem," je Netanjahu izpostavil na zasedanju vladnega kabineta, še preden so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija priznale Palestino. "Mednarodna skupnost bo slišala naše mnenje o tem v prihodnjih dneh," je dodal.

Izraelsko zunanje ministrstvo pa je po britanskem, kanadskem in avstralskem priznanju Palestine sporočilo, da "kategorično zavrača enostransko izjavo" o priznanju palestinske države s strani zahodnih držav. "Ta izjava ne spodbuja miru; nasprotno, še bolj destabilizira regijo in spodkopava možnosti za dosego mirne rešitve v prihodnosti," so dodali.

Že pred tem je izraelsko zunanje ministrstvo na omrežju X zapisalo, da priznanje "ni nič drugega kot nagrada za džihadistični Hamas". "Voditelji Hamasa sami odkrito priznavajo: to priznanje je neposreden rezultat, 'sad' pokola 7. oktobra. Ne pustite, da vam džihadistična ideologija narekuje politiko," je dodalo.

Tudi skrajno desni izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je priznanje palestinske države označil za nagrado "morilcem" iz vrst Hamasa, ki je z napadom na izraelsko ozemlje in zajetjem talcev 7. oktobra 2023 zanetil obsežno izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Kot odgovor je pozval k takojšnji priključitvi Zahodnega brega Izraelu in razpustitev palestinskih oblasti.

Predlog podpira finančni minister Bezalel Smotrič, ki je že večkrat pozval k izraelski priključitvi Zahodnega brega. "Dnevi, ko so Velika Britanija in druge države odločale o naši prihodnosti, so mimo. Mandat je končan in edini odgovor na to protiizraelsko potezo je suverenost nad zgodovinsko domovino judovskega ljudstva v Judeji in Samariji ter trajna odstranitev neumnosti o palestinski državi z dnevnega reda," je zapisal na omrežju X.

Zaskrbljenost nad odločitvijo treh držav so v odprtem pismu premierju Velike Britanije Starmerju sicer izrazile tudi družine zajetih izraelskih talcev, ki jih v Gazi še vedno zadržuje Hamas. "Vaša obžalovanja vredna napoved namere Združenega kraljestva, da prizna palestinsko državo na Generalni skupščini ZN, je drastično zapletla prizadevanja za vrnitev naših najdražjih domov," piše v sporočilu, ki ga je poslala skupina 16 sorodnikov talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra 2023. "Hamas je odločitev Združenega kraljestva že praznoval kot zmago in se odpovedal sporazumu o premirju. Pišemo vam s preprosto prošnjo – ne storite tega koraka, dokler naši najdražji ne bodo doma," so pozivali britanskega premierja.

Kot so sporočili po uradnem priznanju, pa menijo, da so države s tem "zamižale na eno oko" pred 48 ljudmi, ki so še vedno v ujetništvu Hamasa. "Kot družine, ki si močno želijo miru v regiji, verjamemo, da mora biti vsaka razprava o priznanju palestinske države pogojena s takojšnjo izpustitvijo vseh talcev," je v izjavi sporočil Forum talcev in pogrešanih družin.

Velika Britanija je potezo sicer napovedala na mednarodni dan miru, ki ga obeležujemo danes. Tega letos zaznamuje poziv k ukrepanju za miren svet. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je spričo pretresov in vojn v svetu poudaril, da lahko vsak prispeva k miru. Kot je dejal, je v času pretresov, nemirov in negotovosti ključnega pomena, da vsi sprejmejo konkretne ukrepe za mobilizacijo za mir. To velja za mirovnike na prvih bojnih črtah in člane skupnosti kot tudi za učence v učilnicah po vsem svetu. Pri tem je še zlasti izpostavil trajajočo vojno v Ukrajini in katastrofalne razmere v Gazi, kjer se dogaja "genocid, uničevanje življenj, kakršnemu še nismo bili priča".

V napadih izraelskih sil na palestinsko enklavo je bilo danes po poročanju katarske televizije Al Jazeera ubitih najmanj 30 ljudi, od tega 28 v mestu Gaza. Najhujši je bil napad v soseski Sabra, kamor so se ljudje pred kratkim evakuirali z območja Zeitun. Včeraj pa je v napadih umrlo najmanj 90 ljudi.

Izraelska vojska je danes sporočila, da so skrajneži iz severnega dela Gaze proti Izraelu izstrelili dve raketi. Eno so prestregli, druga je pristala na nenaseljenem območju, poškodovanih ni bilo, so sporočili.

V Izraelu so včeraj znova potekali tudi protesti s pozivi h koncu vojne in sprejetju dogovora za izpustitev talcev, ki jih zadržuje Hamas. Sorodniki talcev obtožujejo izraelskega premierja Netanjahua, da je talce žrtvoval s kopensko ofenzivo v mestu Gaza, ki se je začela minuli teden. Protesti so znova izbruhnili tudi v bližini Netanjahujeve rezidence v Jeruzalemu.