Namesto z lepimi spomini so se počitnice nemške družine v Pulju končale s hudo bolečino ob izgubi utopljenega 16-letnika. Vzrok tragedije sicer še ni znan, a stroka svari: ne oddaljujte se preveč od obale, ne skačite v vodo, če ne poznate terena, in vanjo pojdite postopoma. Gordana Antič, načelnica uprave za zdravstvo v Istrski županiji opozarja: Ni dobro iti sam v vodo, brez nadzora, sploh po večjem obroku, s polnim želodcem. V Istrski županiji smo imeli letos že 11 utopitev.

Če opazite, da se nekdo utaplja in mu želite pomagati, pa najprej poskrbite za lastno varnost, poudarjajo v ljubljanskem simulacijskem centru. Uroš Zafošnik vodja Simulacijskega centra ZD Ljubljana pove: Začnemo najprej z reševanjem s kopnega, kar pomeni, človeku podamo palico, vrv, napihljivo žogo.
Če to ni mogoče in le, če smo dovolj močni oziroma odlični plavalci, skočimo v vodo. Utapljajočemu se obvezno približamo od zadaj. Če lahko, začnemo z reševanjem že v vodi, sicer nesemo osebo na kopno in jo slečemo do bokov. Kot dodaja Zafošnik: Dihalna pot je velikokrat zaprta z izbruhano maso, peskom, mivko. To moramo čim prej odstranit, čisto enostavno, gremo v ustno votlino, umaknemo in očistimo. Če je v ustih proteza, jo enostavno damo ven.
Preverimo, ali oseba diha. Če po desetih sekundah ugotovimo, da ne in je to varno, ji damo pet vpihov. Če znakov življenja še vedno ni, začnemo z oživljanjem: 30 stisov na sredini prsnega koša, dva vpiha. Vmes pošljemo tretjo osebo po defibrilator. Preden ga namestimo, je izredno pomembno, da slečemo mokra oblačila in da dobro obrišemo kožo, pa da slučajno ne stojimo med defibrilacijo v vodi. Priklopimo elektrode, pod levo dojko potisni pod pazduho in pod desno ključnico. Ter sledimo navodilom. Seveda pa moramo takoj poklicati tudi na 112, karseda mirno povedati, kdo smo, kje smo in kaj se je zgodilo, da bodo reševalci čim hitreje pri nas.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.