Svet Evrope na svojem 4. vrhu v 74-letni zgodovini

Ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal je ob prihodu na vrh dejal, da je vzpostavitev registra škode prvi korak na poti iskanja rešitev z namenom, da bi Rusija povrnila za vsa grozodejstva in škodo, ki jo je povzročila v Ukrajini. Ob tem je izrazil upanje, da bodo na koncu "ruski zločini na politični in vojaški ravni kaznovani". Voditelje v Reykjaviku naj bi prek video povezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

ZDA, ki na vrhu sodelujejo kot država opazovalka, so prav tako sporočile, da podpirajo ustanovitev registra škode. "Močno upam, da se bo temu klubu pridružilo še več držav," je na to temo dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda.

Vrha se sicer poleg voditeljev članic Sveta Evrope udeležujejo tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Poleg tem, povezanih z vojno v Ukrajini, naj bi voditelji držav članic Sveta Evrope na vrhu med drugim naslovili krepitev vpliva in delovanja na področju demokracije ter prevzem vodilne vloge pri varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam.

Svet Evrope (SE) lahko igra pomembno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti za temeljne mednarodne zločine, je ob začetku vrha poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala, da je pri tem ključno sodelovanje z mednarodnimi deležniki. Izrazila je tudi podporo vsem prizadevanjem za trajen in pravičen mir v Ukrajini.

Slovenska predsednica je skupaj z irskim premierjem Leom Varadkarjem danes vodila eno od tematskih okroglih miz, namenjeno razpravi o potrebi priznavanja odgovornosti za hudodelstva v Ukrajini.

V uvodnem nagovoru je dejala, da Svet Evrope še naprej v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter izraža solidarnost z njenimi prebivalci, rusko agresijo pa odločno obsoja. "Naša podpora multilateralizmu, ki temelji na mednarodnem pravu, je pomembnejša kot kdaj koli prej," je poudarila.

Pozdravila je tudi nedavno izdani nalog Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih nezakonitih deportacij ukrajinskih otrok. "Spolno nasilje in nezakonite premestitve milijonov otrok ne smejo ostati nekaznovani," je dejala.

Predsednica je omenila, da je bil v Haagu ustanovljen mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini in da je s podporo Eurojusta ter ob sodelovanju ICC začela delovati preiskovalna skupina za domnevne mednarodne zločine, storjene v Ukrajini.

Ob robu vrha je imela Pirc Musarjeva več dvostranskih srečanj. Sestala se je s komisarko za človekove pravice Svet Evrope Dunjo Mijatović in v pogovoru poudarila, da so človekove pravice med najpomembnejšimi prioritetami slovenske zunanje politike. Z islandskim kolegom Gudnijem Thorlaciusom Johannessonom sta si bila soglasna, da je za geografsko majhni državi, kakršni sta Slovenija in Islandija, zelo pomembno iskanje podobno mislečih partnerjev. Na skupnem letu do Reykjavika pa je predsednica opravila tudi pogovora s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo in češkim kolegom Petrom Pavlom. Oba je povabila na letošnji Blejski strateški forum.