Kijev je bil zgodaj zjutraj tarča napada tako z droni kot raketami, v več delih mesta so odjeknile eksplozije. Tuji mediji poročajo, da je to največji ruski zračni napad na Ukrajino doslej.
Glede na navedbe pristojnih oblasti sta bila v napadih ubita vsaj dva človeka, ženska in njen dvomesečni otrok. Še vsaj 18 ljudi je bilo ranjenih.
Škodo je v napadu utrpelo več poslopij, več stanovanjskih stolpnic v zahodnem in jugovzhodnem okrožju naj bi bilo delno uničenih. Gasilcem pa je doslej uspelo zajeziti večino požarov.
V središču mesta je bil v napadu zadet tudi sedež vlade. "Streha in zgornja nadstropja so bili poškodovani v napadu sovražnika. Reševalci gasijo požar," je na Telegramu sporočila premierka Julija Sviridenko. Šlo naj bi za prvi tovrstni napad na poslopje.
Župan Vitalij Kličko je pred tem dejal, da je požar najverjetneje povzročil sestreljen dron.
Zelenski: Gre za 'nameren zločin' in 'podaljševanje vojne'
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je bila v nočnih ruskih napadih poškodovana tudi glavna vladna stavba, ki je zagorela. Kot je dejal, gre za stavbo kabineta ministrov, kjer je v zgornjih nadstropjih izbruhnil požar. Zaenkrat ni jasno, ali je bila to posledica neposrednega targetiranja, ali pa so stavbo zadeli ostanki, poroča Sky News. Doslej se je Rusija izogibala napadom na vladna poslopja v ukrajinski prestolnici.
Ruske nočne napade je Zelenski ostro obsodil. "Takšni uboji zdaj, ko bi se prava diplomacija lahko začela že zdavnaj, so nameren zločin in podaljševanje vojne," je dejal. Ob tem je spomnil, da je bilo v Washingtonu "večkrat rečeno, da bodo sankcije sledile zavrnitvi pogovorov".
Prav tako je dejal, da je "nekaj dronov prečkalo ukrajinsko mejo iz strani Belarusije", a podrobnosti o tem ni podal.
Ukrajina je sicer opozorilo pred zračnimi napadi ponoči izdala za celotno državo. Skupno je Rusija nad Ukrajino med soboto zvečer in današnjim jutrom izstrelila najmanj 805 dronov in 13 raket, največ doslej glede na podatke ukrajinskih zračnih sil. Zračna obramba je sestrelila ali onemogočila 747 dronov in štiri rakete.
Zelenski je dejal, da so bile v preteklem dnevu prizadete "številne regije", med drugim Zaporižje, kjer naj bi bilo po njegovih besedah poškodovanih več kot 20 hiš in vrtec. Med drugim je bil tarča znova tudi Krivi Rog v osrednjem delu države, od koder poročajo o napadu na tri infrastrukturne objekte. Po eno smrtno žrtev so zabeležili v napadih na Sumi in Černihiv, v Odesi pa je bila poškodovana stanovanjska stolpnica. Še eno smrtno žrtev in več ranjenih je terjal napad na Dnipropetrovsk.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zaveznice spričo silovitih napadov pozval k odzivu, med drugim k sankcijam na prihodke od ruske nafte in plina, pa tudi k dodatni zračni obrambi za Ukrajino. "Največji cinizem je, da do teh brutalnih napadov prihaja, ravno ko si predsednik Trump prizadeva za mir," je sporočil in dodal, da ruski predsednik Vladimir Putin zavrača diplomacijo in stopnjuje teror.
Prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini, ki jo je pred tremi leti in pol sprožila Rusija, doslej še niso prinesla bistvenega napredka. Zahodne zaveznice Kijeva so ta teden Ukrajini obljubile varnostna jamstva v primeru mirovnega dogovora, vključno z napotitvijo vojakov. Putin je to označil za nesprejemljivo in dodal, da bi bili zahodni vojaki legitimna tarča.
Ukrajina napadla ruski naftovod Družba
Ukrajina je ponoči napadla strateško pomemben naftovod Družba v ruski regiji Brjansk in povzročila obsežno škodo, je danes sporočil poveljnik ukrajinske enote za brezpilotne letalnike Robert Brovdi. Ukrajinske sile so poročale tudi o napadu na pomembno rusko rafinerijo v krasnodarski regiji.
Kot je Brovdi zapisal na Telegramu, je naftovod Družba "strateškega pomena za prevoz naftnih derivatov iz beloruskih rafinerij v Rusko federacijo". Dodal je, da so ukrajinske sile na naftni črpalki povzročile "obsežno škodo", po napadu pa je izbruhnil požar.
Tranzitni naftovod Družba oskrbuje Madžarsko in Slovaško z rusko nafto, ki še naprej kupujeta energijo od Rusije kljub skupni politiki EU o prekinitvi sodelovanja z ruskim energetskim sektorjem po invaziji na Ukrajino leta 2022.
Naftovod, ki poteka iz Rusije skozi Ukrajino na Slovaško, je bil po poročanju Reutersa v zadnjih tednih večkrat tarča ukrajinskih napadov, zaradi česar je bila prekinjena dobava ruske nafte v omenjeni članici EU.
Iz madžarske naftne družbe MOL so sicer danes sporočili, da dobava surove nafte na Madžarsko poteka po načrtih.
V Moskvi navedb Kijeva o napadu na naftovod Družba niso potrdili, so pa ruske oblasti poročale o incidentu v rafineriji nafte Ilski v regiji Krasnodar. Pri tem je izbruhnil požar, ki pa so ga hitro spravili pod nadzor, je sporočila uprava krasnodarske regije in dodala, da v incidentu ni bilo žrtev.
Generalštab ukrajinske vojske pa je danes potrdil, da so njihove sile napadle rafinerijo Ilski in nadzorno postajo naftovoda v brjanski regiji. Oba objekta sodelujeta pri oskrbi ruske vojske, ki je napadla Ukrajino, z gorivom, je še navedel generalštab.
Iz evropskih držav, tudi Slovenije, obsodbe ruskih napadov na Ukrajino
V Evropi se vrstijo obsodbe današnjih ruskih napadov na Ukrajino, ki so zahtevali štiri življenja, najsiloviteje pa je bil na udaru Kijev. V Bruslju menijo, da se Moskva posmehuje prizadevanjem za mir in da nima namena končati vojne. Obsodbi napadov se je pridružila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je izrazila sožalje žrtvam napadov.
Kot je danes sporočil ukrajinski predsednik Zelenski, so bili v ruskem "neusmiljenem zračnem napadu" po vsej državi ubiti štirje ljudje, najmanj 44 ljudi je ranjenih. Obenem je dejal, da so uskladili diplomatska prizadevanja, nadaljnje korake in stike s partnerji, da bi zagotovili ustrezen odziv.
Iz evropskih prestolnic medtem prihajajo obsodbe najsilovitejšega ruskega zračnega napada na Ukrajino doslej, v katerem je ruska stran uporabila več kot 800 dronov in raket.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obsodila napad, v katerem je Moskva ciljala tako vladne stavbe kot civilne domove. "Kremelj se znova posmehuje diplomaciji, tepta mednarodno pravo in ubija brez razlikovanja," je zapisala na družbenem omrežju X, ob tem pa dodala, da Evropa stoji ob strani Ukrajini in jo bo še naprej v celoti podpirala.
"Ubijanje se mora končati," je še dejala von der Leyen.

"Govoriti o miru, medtem ko se bombardiranje stopnjuje in napadajo vladne stavbe in domove – to je Putinova različica 'miru'. Rusija je začela to vojno in Rusija se odloča, da jo bo nadaljevala," je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki se je zavzel za okrepitev ukrajinske obrambe in povečanje pritiska na Rusijo z dodatnimi sankcijami.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je menila, da je današnji napad na Kijev "del jasnega vzorca stopnjevanja". "Vsak ruski napad je premišljena izbira in sporočilo: Rusija si ne želi miru," je zapisala na omrežju X.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da se Rusija "vse bolj zaklepa v logiko vojne in terorja". Kot je dodal, je v mislih s žrtvami in njihovimi bližnjimi, potem ko je Rusija na Ukrajino izstrelila "stotine brezpilotnih letalnikov in ducat raket", pri čemer je ciljala tudi stanovanjska območja in sedež vlade.
Britanski premier Keir Starmer pa je v obsodbi ruskih napadov na Ukrajino dejal, da ti kažejo, da ruski predsednik Vladimir Putin "ne misli resno glede miru". "Zgrožen sem nad zadnjim brutalnim nočnim napadom na Kijev in po vsej Ukrajini," je Starmer dejal v izjavi.
Ruske napade je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Fajon. Po njenem prepričanju se "Rusija z nadaljnjim terorjem in podaljševanjem vojne posmehuje mednarodnim prizadevanjem za premirje in mir". Ministrica je zatrdila, da bodo še naprej izvajali pritisk na Rusijo, da ustavi vojno.
Ob tem je izrazila najgloblje sožalje družinam žrtev in hitro okrevanje ranjenim. Zagotovila je tudi, da Slovenija stoji ob strani Ukrajini.