Na Kliniki za infekcijske bolezni v Skopju je včeraj zaradi okužbe z virusom Zahodnega Nila umrl 70-letni moški iz naselja Dračevo, so sporočile tamkajšnje pristojne institucije. To je tako že osma smrtna žrtev te okužbe. Vsi umrli so bili moški, stari od 62 do 83 let, ki pa so imeli še druge bolezni, ki bi lahko vplivale na potek okužbe in zdravljenje.
Kot je za Televizijo 24 pojasnil severnomakedonski minister za zdravje Sašo Klekovski, je bil umrli 70-letnik v kritičnem stanju in je imel več pridruženih bolezni.
Prvi letošnji primer maja
Inštitut za javno zdravje Severne Makedonije je medtem včeraj potrdil še dva nova primera, pri čemer je skupno število okuženih naraslo na 58. Največ primerov so doslej zabeležili v Skopju in okolici.
Prvi primer okužbe z virusom Zahodnega Nila so v Severni Makedoniji zabeležili sredi maja. Kot so ob tem še sporočili z inštituta, pristojni spremljajo situacijo.
Na Hrvaškem so medtem letos potrdili že deset okužb, od tega je šest oseb razvilo hujšo klinično sliko in je potrebovalo bolnišnično obravnavo, smrtnih primerov pa ni bilo. Hrvaški inštitut za javno zdravje (HZJZ) epidemiološko situacijo še vedno ocenjuje kot normalno.
Pet primerov so potrdili v zagrebški županiji, po dve v krapinsko-zagorski in osiješko-baranjski ter eno okužbo v koprivniško-križevaški županiji, poroča hrvaški Dnevnik.
So pa nedavno virus odkrili tudi pri poginulih vranah na območju Zagreba. Kot piše net.hr, je Hrvaški veterinarski inštitut prisotnost virusa Zahodnega Nila potrdil 27. avgusta pri ptici na območju soseske Zapruđe. Dan zatem so laboratorijske analize okužbo pokazale še pri štirih poginulih vranah, najdenih na Kvaternikovem trgu, v parku Bartola Kašića, Savici in na Dubravi.
Virus Zahodnega Nila se prenaša izključno s pikom okuženih komarjev. Najpomembnejši prenašalci so komarji rodu Culex, ki so prisotni po vsej Hrvaški. Komarji virus najpogosteje prenašajo med pticami, občasno pa ga lahko prenesejo tudi na ljudi in konje. Oboji so končni gostitelji, kar pomeni, da ne morejo biti vir okužbe za druge – virus se tudi ne prenaša s človeka na konja oziroma obratno.
Hrvaške zdravstvene oblasti ob tem še pozivajo prebivalce, ki opazijo dve ali več poginulih ptic, da o tem obvestijo najbližjo pooblaščeno veterinarsko organizacijo, vzpostavili pa so tudi telefonsko linijo za nujne primere.
Po Evropi so sicer po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) letos zabeležili že več kot tisoč primerov lokalnih okužb z virusom Zahodnega Nila. Število okužb se je še posebej povečalo v zadnjih tednih.
Virus Zahodnega Nila je flavivirus, ki povzroča vročinsko bolezen. Prvič so ga odkrili leta 1937 v okrožju Zahodni Nil v Ugandi. Čeprav je bil dolgo omejen na dele Afrike, Bližnjega vzhoda in zahodne Azije, se je v zadnjih desetletjih razširil po vsem svetu, vključno z Evropo in Severno Ameriko, predvsem zaradi globalizacije, trgovine in migracij ptic selivk, ki prenašajo virus.
Večina ljudi, okuženih z virusom Zahodnega Nila, sploh ne razvije simptomov. Pri približno 20 odstotkih okuženih se pojavi blaga vročinska bolezen, znana kot mrzlica Zahodnega Nila, ki vključuje vročino, glavobol, bolečine v telesu, izpuščaje in otekle bezgavke. V redkih primerih, zlasti pri starejših osebah in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, lahko virus povzroči resne nevrološke zaplete, kot sta vnetje možganov (encefalitis) ali vnetje možganskih ovojnic (meningitis), kar je lahko smrtno nevarno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.