V Sloveniji več debelih moških kot žensk, regionalno najbolj izstopa Pomurje

Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe v telesu, kar lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije za gibanje na drugi strani, pojasnjujejo na NIJZ. Na populacijski ravni prehransko stanje merimo z indeksom telesne mase (ITM), ki nam da okvirni vpogled v stanje prehranjenosti populacije. 

O čezmerni hranjenosti govorimo pri ITM nad 25, o debelosti pri ITM nad 30 in o morbidni debelosti pri ITM nad 40. Prenizka telesna masa v splošni populaciji v Sloveniji ne predstavlja večjega problema, jo je pa treba upoštevati pri posameznih populacijskih skupinah, kot so starejši in bolniki. 

Na individualni ravni sicer prehranski status posameznika merimo z bolj natančnimi metodami, ki opredelijo deleže in medsebojna razmerja maščobe in puste telesne mase (predvsem mišičnine), rezultat pa interpretiramo individualno v povezavi s telesno maso posameznika, so še pojasnili na NIJZ.

Delež odraslih prebivalcev s priporočeno telesno maso (ITM 18,5–24,0) se skozi leta raziskave na splošno ni bistveno spreminjal. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2016 je v letu 2020 ugotovljen blag upad deleža prebivalcev s čezmerno telesno maso (ITM 25–29,9), ki je znašal 39,2 odstotka. 

V letu 2020 debelih 21,5 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk

Samoporočani podatki o debelosti za odrasle v Sloveniji so dostopni iz več študij, vendar se med seboj zaradi samoporočanja in deloma različnega zajema starostnih skupin nekoliko razlikujejo. Trenutno zadnji uradno objavljeni podatki za odrasle so dostopni v statističnem letopisu NIJZ. Gre za anketne podatke, zbrane v okviru študije CINDI.

Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bila izvedena v letu 2020, se v Sloveniji več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk sooča s čezmerno telesno maso, 21,5 odstotkov moških in 17,4 odstotkov žensk pa ima že prisotno debelost.

Največ prebivalcev s prisotno čezmerno telesno maso je opaženih v starostni kategoriji med 55 in 64 let, največ debelih pa je v starosti med 65 in 74 let. To so hkrati tudi skupine ljudi, pri katerih obstaja največje tveganje upada funkcionalne mišične mase na eni in naraščanje maščobnega tkiva na drugi strani. Največ normalno hranjenih je medtem v kategoriji med 25 in 39 let. 

Največji delež ljudi s čezmerno telesno maso in debelostjo je v skupinah s srednjo, poklicno in osnovno šolo ter manj. 

Regionalno glede debelosti najbolj izstopajo Pomurje, Posavje in Jugovzhodna Slovenija. Največ normalno hranjenih državljanov glede na podatke raziskave prihaja iz Osrednje Slovenije, sledi Gorenjska, nato pa še Obalno-Kraška in Primorsko-Notranjska. 

Podobne rezultate kažejo tudi merjeni (torej ne samoporočani) podatki o prehranskem statusu odraslih v Sloveniji. Zbrani so bili sicer na manjšem, vendar reprezentativnem vzorcu nacionalne prehranske študije Si.Menu 2017/18. V populaciji odraslih je moških s prenizko telesno maso 1,3 odstotka, s pričakovano telesno maso 30,9 odstotka, s čezmerno telesno maso 48,2 odstotka in z debelostjo 19,6 odstotka. Med ženskami je s prenizko telesno maso 0,6 odstotka, s pričakovano telesno maso 49,6 odstotka, s čezmerno telesno maso 29,8 odstotka in z debelostjo 19,9 odstotka oseb.

Največ takih s čezmerno telesno maso in z debelostjo je med starejšimi odraslimi (75,5 odstotka), sledijo odrasli (59 odstotkov), najmanj pa je takih med mladostniki (28,4 odstotka). Med odraslimi je več moških kot žensk s čezmerno telesno maso in z debelostjo. Nakazuje se, da je takih več tudi tistih odraslih s končano nižjo ali srednjo poklicno šolo. Med starejšimi odraslimi pa je več žensk s čezmerno telesno maso in z debelostjo v primerjavi z moškimi in tistih starejših odraslih z doseženo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. 

Kot pojasnjujejo na NIJZ, je debelost odraz neravnovesja med energijskim vnosom in porabo. Za natančno določitev tipa debelosti je potrebna individualna obravnava, ki vključuje tudi dodatne analize za prepoznavo različnih oblik podhranjenosti. Poleg dedne nagnjenosti na razvoj debelosti vplivajo predvsem številni dejavniki debelilnega okolja, v katerem živimo. 

Znate zračunati svoj ITM?

Čezmerno hranjenost in debelost na ravni prebivalstva opredeljujemo z grobim kazalnikom razmerja med telesno maso in kvadratom telesne višine, t. i. indeksom telesne mase (ITM), ki pa ne omogoča prepoznavanja sočasne izgube mišične nase. ITM se izračuna tako, da se teža odrasle osebe deli s kvadratom njene višine. Svoje stanje lahko s pomočjo svojega ITM preverite v spodnji tabeli. Naj opozorimo še, da se ITM pri otrocih meri drugače. 

Na spletu sicer obstaja več kalkulatorjev, v katere vnesete svojo višino in težo, kalkulator pa sam preračuna vaš ITM. 

Živite zdravo? Bi lahko svoje telesno stanje izboljšali?

Moderne smernice za različne vidike življenjskega sloga se razvijajo od druge polovice preteklega stoletja, prve usmeritve so znane že iz starega veka (npr. Hipokratov zdrav duh v zdravem telesu in priporočene diete). "Pri razvoju in nadgradnjah smernic izhajamo iz zdravstvenega stanja in širših determinant zdravja, značilnih za različne skupine prebivalcev Slovenije, na podlagi tega postavljamo prioritete, sledimo razvoju stroke in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije ter lastnemu ustvarjenemu znanju," pravijo na NIJZ in dodajajo, da smernice tudi prilagajajo potrebam različnih regijskih okolij, spolom, starostim, izobrazbenim in poklicnim skupinam ter različnim ranljivim skupinam in skupnostim.

Prehrana: 'V jedi uživajte in jejte redno'

"Uradnih smernic oziroma priporočil, ki bi bile ciljano usmerjene v zdrav življenjski slog odraslih, specifično za Slovenijo nimamo, saj priprava takih smernic zahteva kompleksne in v več pogledih zahtevne procese. Zato podobno kot večina manjših držav uporabljamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki so namenjena posameznim področjem življenjskega sloga (prehrana, telesna dejavnost, spanje, omejevanje pitja alkohola in kajenja ter zlorabe drog idr.)," sporočajo iz NIJZ.

Na področju prehranjevanja in krepitve prehranjevalnih navad za splošno javnost uporabljamo priporočila po konceptu "12 korakov do zdravega prehranjevanja", ki temeljijo na prehranskem vzorcu populacije in jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila leta 2000 ter od takrat večkrat dodatno pojasnila. 

Prednost dajemo kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim izdelkom), sadju in zelenjavi, kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa in stročnicam) ter kakovostnim maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu olju in drugim rastlinskim oljem). Upoštevamo tudi zdrave postopke priprave živil, ritem prehranjevanja, zadostno hidracijo, varnost hrane in izogibanje alkoholu. Kot temelj zdravega prehranjevanja priporočajo zadostno telesno dejavnost, pojasnjujejo na NIJZ. 

"Omenjena priporočila so še vedno aktualna in dajejo poudarek uživanju živil rastlinskega izvora pred živili živalskega izvora in lokalni pridelavi. Slednje hkrati poudarjajo tudi druge prehranske vidike, ki jih v zadnjih časih v medijih redkeje zasledimo, tj. prekomerno uživanje soli, sladkorja in sladkih pijač, ter so prav tako pomembni za ohranjanje in krepitev zdravja ter preprečevanje porasta kroničnih bolezni," so še dodali. 

Telesna dejavnost

Na področju telesne dejavnosti se sklicujemo na Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje Svetovne zdravstvene organizacije, ki so bile izdane leta 2020 in je v letu 2022 NIJZ objavil tudi prevod v slovenščini: https://nijz.si/publikacije/smernice-za-telesno-dejavnost-in-sedece-vedenje/ , v katerih za odrasle s kroničnimi obolenji veljajo naslednja priporočila.

Do leta 2035 bi lahko bila prekomerno hranjena ali debela polovica svetovnega prebivalstva

Več kot polovica svetovnega prebivalstva bo do leta 2035, če ne bomo ukrepali, opredeljena kot prekomerno hranjena ali debela, pa medtem opozarja Svetovna zveza za debelost. Z debelostjo se bo soočilo več kot štiri milijarde ljudi, pri čemer bodo stopnje debelosti najhitreje naraščale med otroki. Največji porast naj bi doživele države z nizkim ali srednjim dohodkom v Afriki in Aziji. 

Poročilo še posebej poudarja naraščajoče stopnje debelosti med otroki in najstniki, pri čemer se pričakuje, da se bodo stopnje debelosti iz leta 2020 podvojile tako med dečki kot dekleti.

Predsednica Svetovne zveze za debelost, profesorica Louise Baur, je dejala, da je ta trend zelo zaskrbljujoč. Po njenih besedah morajo vlade in oblikovalci politik po vsem svetu storiti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo prenašanje zdravstvenih, socialnih in gospodarskih stroškov na mlajšo generacijo. Kot pravi, morajo oceniti sisteme in temeljne dejavnike, ki prispevajo k debelosti.  

Med razlogi so med drugim trend priljubljenosti predelane hrane, več sedenja, šibke politike za nadzor preskrbe s hrano in pa slabše financiranje zdravstvenih storitev za pomoč pri uravnavanju telesne teže in zdravstvene vzgoje. Države z nižjimi dohodki so se pogosto najmanj sposobne odzvati na debelost in njene posledice.

Po ocenah poročila bo povečanje stopnje debelosti močno vplivalo na svetovno gospodarstvo – posledice naj bi bile vidne v višini treh odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. V poročilu so sicer poudarili, da vpliv na gospodarstvo ni krivda ljudi, ki živijo z debelostjo.  

Podatke, objavljene v poročilu, bodo Združenim narodom predstavili v ponedeljek.