V službi savdskega prestolonaslednika tudi najvišji ameriški generali

Vse od leta 2016 po poročanju Washington Posta (WP) v Savdski Arabiji dela 15 upokojenih ameriških generalov kot plačanih svetovalcev obrambnega ministrstva, ki ga vodi prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Med plačanimi svetovalci Savdske Arabije sta po poročanju medija tudi upokojeni general marincev in svetovalec za nacionalno varnost nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame James L. Jones ter upokojeni general vojske Keith Alexander, ki je v času Obame in še enega nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha vodil Agencijo za nacionalno varnost. 

A tu so tudi drugi, ki so vse od umora novinarja in kolumnista WP Jamala Khashoggija leta 2018, ki naj bi ga kot del brutalnega zatiranja drugače mislečih po trditvah ameriških obveščevalnih služb odobril prav bin Salman, delali za Saudijce kot svetovalci. Tudi upokojeni general letalskih sil s štirimi zvezdicami in nekdanji poveljujoči general ameriških čet v Afganistanu. Ameriški kongres ob pridobitvi posebnega dovoljenja upokojenim vojakom in rezervistom dovoljuje delovanje za tuje vlade.

Večina teh upokojenih ameriških uslužbencev je za Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in druge monarhije Perzijskega zaliva sodelovala kot civilni pogodbenik, s tem pa je igrala ključno, čeprav večinoma nevidno vlogo pri nadgradnji njihove vojske. Ves ta čas pa so varnostne sile teh zalivskih držav človekove pravice še naprej kršile tako doma kot tudi zunaj svojih meja. Po navedbah preiskovalcev Združenih narodov so Savdska Arabija in Združeni arabski emirati s pomočjo skupnih obveščevalnih podatkov, oskrbo z gorivom v zraku in drugo podporo ZDA posredovali tudi v državljanski vojni v Jemnu, v kateri je umrlo na tisoče civilistov, vojna pa je sprožila tudi svetovno humanitarno krizo.

Uveljavljanje interesov tujih vlad pa ni le ameriška domislica. Tudi v Washingtonu tuje vlade s plačevanjem lobistov, odvetnikov, političnih svetovalcev itd. uveljavljajo svoje interese. Vendar pa se je zaposlovanje ameriškega vojaškega osebja močno pospešilo prav v zadnjem desetletju, ko so zalivske monarhije, ki so bogate z nafto, začele svoje izdatke na veliko namenjati za obrambo ter okrepile svoja partnerska zavezništva s Pentagonom.

'Nujna' pridobitev dovoljenja

Za delo v tujini po upokojitvi morajo nekdanji vojaki pridobiti dovoljenje Pentagona ali State Departmenta. Dokumenti, ki jih je po sodbi prejel WP, kažejo, da nanj načeloma čakajo približno štiri mesece. Tisti, ki se za dodatno delo po upokojitvi ne dogovorijo že v času aktivne zaposlitve, ponudbe prejmejo kasneje na raznih srečanjih, ko naj bi do njih pristopili različni visoki uradniki, na primer savdskoarabski obrambni ali zunanji minister. 

Ob tem so nekateri ameriški generali tudi podrobneje opisali, kako so jih pri tem uradniki prosili za nasvet, saj si želijo preobrazbe delovanja obrambnega ministrstva, ki ne dosega svojega potenciala in "ni učinkovito ter zapravi preveč". V projektu preobrazbe je sodelovalo več ameriških upokojenih generalov. Ob tem so se pojavila ugibanja, ali z novim delodajalcem morda delijo tudi tajne in občutljive podatke o ameriški vojski in državni obrambi.  "Javnost ima pravico vedeti, ali in kako ima tuja sila dostop do njihovega strokovnega znanja," je izpostavil direktor neprofitne organizacije (POGO), ki se ukvarja z raziskovanjem vladnih poslov, Brandon Brockmyer.

V skladu z zvezno zakonodajo je upokojenemu ameriškemu vojaškemu osebju, torej tistim, ki so v vojski služili najmanj 20 let in so upravičeni do pokojnine, od tujih vlad prepovedano prejemati sredstva, ki bi lahko ogrozila njihovo zapriseženo zvestobo primarni državi. Prepoved izhaja iz ustavne klavzule o tujih prejemkih, ki (upokojenim) zveznim uradnikom prepoveduje sprejemanje daril, služb ali naslovov "od katerega koli kralja, princa ali tuje države" brez soglasja kongresa. Leta 1977 je kongres pooblastilo za odobritev dela veteranov v tujini prenesel na Pentagon in State Department.

Dovoljenje Pentagona morajo prejeti tudi v primeru, ko gre za manjše zneske, na primer povrnitev potnih stroškov, kakršnakoli nadomestila ... Prav tako lahko v tuji državi delajo le kot civilisti in ne kot uniformirani uslužbenci. Za prejem dovoljenja jih čaka tudi pregled preteklih dejanj in protiobveščevalni pregled. Vlada lahko zavrne vsako prošnjo, za katero meni, da bi lahko "škodljivo vplivala na zunanje odnose ZDA".  Toda preiskava časnika  je pokazala, da je odobritev skoraj samodejna, saj je bilo leta 2015 od skupaj 500 prošnjam ugodeno približno 95 odstotkom. A tudi če se upokojeni uradniki v delovni odnos v tujini spustijo brez dovoljenja, kazenskih sankcij za kršitev zakona sploh ni. 

V tem primeru jim lahko ministrstvo za obrambo le zadrži izplačilo pokojnine, v preteklih letih pa naj bi po neuradnih podatkih slednje izvedlo le petkrat. 

V  tujini letno v žep pospravijo do 330.000 dolarjev, doma največ 207.000

Ameriška vlada se je sicer trudila, da bi to zaposlovanje ostalo skrivnost, dolga leta je prikrivala informacije o tej praksi, vključno s tem, katere države zaposlujejo največ upokojenih pripadnikov ameriške vojske in koliko denarja je v igri. Vendar je WP po dveletni pravni bitki uspelo pridobil več kot 4000 strani dokumentov, ki kažejo, da tuje vlade izdatno plačujejo za "ameriške vojaške talente", s paketi plač in drugimi ugodnostmi, ki dosegajo šestmestne, včasih pa celo sedemmestne številke. Gre za konkretno višje vsote, kot jih ameriški vojaški uslužbenci prejemajo med aktivno službo.

Na vrhu plačne lestvice so aktivni generali s štirimi zvezdicami, ki prejemajo največ sredstev. V Ameriki zaslužijo 203.698 dolarjev oz. 207.465 evrov osnovne plače na leto. A poleg pokojnin si lahko omislijo dodatne vire zaslužka v drugih državah. 

Avstralska vlada tako nekdanjim visokim uradnikom ameriške mornarice za projekt nameni približno 10 milijonov dolarjev (10,2 milijon evrov), v Azerbajdžanu pa so upokojenemu generalu zračnih sil ponudili službo predavatelja, s katero bi na dan zaslužil približno 5100 evrov. 

Številni ameriški generali pa se po upokojitvi obrnejo na povezave, vzpostavljene med vojno. Veliko jih kasneje tako dela za države Bližnjega vzhoda. Zapisi WP kažejo, da se je nekaj ameriških častnikov celo pogajalo o zaposlitvah s tujimi vladami, medtem ko so bili še v aktivni službi.

Tam so zneski še višji. Savdska Arabija je tako najela nekdanjega pripadnika mornariških Tjulnjev ter mu za položaj svetovalca letno nakazala 258.000 dolarjev (ali 263.000 evrov), višjim generalom je za svetovanje plačala do 330.000 dolarjev letno. Pilotom helikopterjev in letalskim mehanikom so nakazovali od 120.000 do 200.000 dolarjev. Nekateri odidejo tudi v Indonezijo. Država je po upokojitvi na mesto svetovalca za transport namestila nekdanjega glavnega narednika ameriške pehote z dnevno postavko 500 dolarjev (510 evrov), h kateri so se nato prišteli še življenjske stroške.

Savdska Arabija sicer med vsemi nejedrskimi državami za vojsko zapravi največ. Leta 2021 je njihov obrambni proračun presegal 50 milijard dolarjev (51 milijard evrov), kar je skoraj toliko kot Velika Britanija, ki poseduje tudi jedrsko orožje. 

Naveza ameriške in savdskoarabske vlade

S Savdsko Arabijo je ameriška vlada povezana tudi sama, saj so zaradi obsežnih naftnih nahajališč zaveznici obljubili vojaško obrambo, če bo to potrebno. Azijska država od ZDA kupi daleč največ orožja, v državi je več kot 200 aktivnih ameriških vojakov. 

Po septembrskih terorističnih napadih leta 2001 se je odnos med državama sicer nekoliko ohladil. Na komunikacijo je vplivala tudi vojna v Jemnu in Khashoggijev atentat. Med svojo predsedniško kampanjo leta 2020 je Joe Biden obljubil, da bo Savdska Arabija "plačala svojo ceno," a se nato dve leti kasneje s princem Mohamedom pozdravljal s t. i. kepico. 

A vendar je odnos letos v začetku oktobra znova naletel na oviro, ko je Savdska Arabija skupaj z drugimi Opec+ državami napovedala zmanjšanje črpanja nafte. 

Tožbo vložil tudi POGO

Tožbo proti Pentagonu zaradi prikrivanja informacij  je vložila tudi organizacija POGO, ki je bila prav tako uspešna, podatke je delila z že omenjenim medijem. WP je v svoji raziskavi ugotovil tudi, da za državo dela še vsaj 20 upokojenih vojaških uradnikov, ki za sodelovanje s tujo državo niso dobili dovoljenja.  

A številke dolgo časa niso bile znane. V sodnih sporih je ameriška vojska zasebnost plačil utemeljevala s pravico do zasebnosti. Poudarjali so tudi, da bi jih razkritje lahko "izpostavilo sramotenju in nadlegovanju, pa tudi škodovalo njihovemu ugledu".  

Septembra je po več tožbah ameriški okrožni sodnik Amit P. Mehta le odločil, da lahko WP pridobi velik del informacij in vladi ukazal, naj javno objavi plačilne pakete in drugo zadržano gradivo. V razsodbi je vladne argumente o varovanju zasebnosti označil za neprepričljive in dodal, da ima javnost pravico vedeti, ali vojaški voditelji izkoriščajo svoje položaje. Odvetnik na strani vojske je že povedal, da razmišlja o pritožbi.