V Srebrenici pokopali še 14 žrtev, Slovenija poudarja pomen sprave

S pokopom še 14 žrtev v spominskem centru v Potočarih zdaj skupno počiva 6765 žrtev genocida, ki so ga 11. julija 1995 med vojno v BiH zagrešile sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića.

Na komemoraciji, prvi po tem, ko je Generalna skupščina ZN maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, je predsednik organizacijskega odbora Hamdija Fejzić poudaril, da je dolžnost preživelih, da ohranjajo spomin na Srebrenico in na njej gradijo prihodnost.

Munira Subašić, predsednica združenja Matere Srebrenice, je dejala, da ji je žal, ker Srbija oz. njen predsednik Aleksandar Vučić ni podprl resolucije, rekoč da je s tem zamudil priložnost za vzpostavitev pogojev za mirno sobivanje v prihodnje. Po besedah predsednika predsedstva BiH Denisa Bečirovića je Bosna in Hercegovina hvaležna prijateljem po svetu, ki so resolucijo podprli. Kot je dejal, si BiH želi sodelovanja s Srbijo, vendar to ogroža "velikodržavna politika režima v Beogradu, ki skuša očitne poraze spremeniti v zmage".

Dodal je, da je danes na delu enaka politika Srbije in Republike Srbske kot leta 1992, le da sta Slobodana Miloševića in Radovana Karadžića nadomestila Vučić in predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je poudaril, da je vsak zločin zločin in da tuji zločini niso opravičilo za druge zločine. Dodal je, da izjave političnega vrha v Banjaluki, ki zanikajo ali poveličujejo vojne zločine predstavljajo žalitve žrtev in jih je treba sankcionirati. Ostro je obsodil tudi Dodikove izjave o razdružitvi BiH.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za evropske zadeve Črne gore Maida Gočević, ki je izrazila solidarnost z družinami žrtev. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v video sporočilu poudaril, da njegova država ne bo dovolila, da se genocid v Srebrenici pozabi. Ob tem je izpostavil, da se danes Palestincem v Gazi ponavlja usoda Bošnjakov v Srebrenici.

Da se tisto, kar se je zgodilo v Srebrenici, sedaj ponavlja v Gazi, je na komemoraciji povedal tudi palestinski novinar Motaz Azaiza, ki je svetovno prepoznavnost dosegel z objavljanjem fotografij in posnetkov grozodejstev v prvih mesecih izraelske ofenzive v Gazi. 25-letnik je enklavo zapustil januarja, o razmerah v domovini pa še vedno redno obvešča svojih 18 milijonov sledilcev na družbenem omrežju Instagram.

Slovenija ob dnevu spomina na genocid v Srebrenici poudarja pomen sprave in miru

"Mednarodno obeleževanje dneva spomina na genocid v Srebrenici je pomemben korak k spravi ter doseganju miru, zaupanja in medsebojnega spoštovanja," je v izjavi poudarila Tanja Fajon in dodala, da je to osnova sožitja za prihodnost vseh v BiH, zlasti mladih.

Ob tem so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) izpostavili, da je Slovenija dejavno sodelovala pri oblikovanju načela odgovornosti o zaščiti prebivalstva pred množičnimi grozodejstvi, njegovo uveljavljanje pa podpira že skoraj 20 let. Dodali so, da drugačne razlage zgodovinskih dejstev, vključno z zanikanjem genocida in poveličevanjem vojnih zločincev, otežujejo proces sprave v BiH in regiji, ki ga Slovenija podpira.

Nataša Pirc Musar je v izjavi ob obletnici izpostavila odgovornost voditeljev držav, da gradijo mir in pravičnost, zagotavljajo družbeni napredek in ustvarjajo boljšo prihodnost za vse ljudi. "Vse nasprotno je izdaja njihovega zaupanja in zloraba moči," je dejala.

Današnji prvi mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov, sledi majski resoluciji Generalne skupščine ZN. Ta je po besedah Pirc Musar eden od korakov v smeri soočanja z resnico, ki terja prevzemanje odgovornosti.

Predsednica, ki je izrazila globoko sočutje vsem žrtvam in njihovim družinam. Dodala je še, da genocid v Srebrenici opominja na nedopustne grozote vojn ter na nujnost prizadevanj za mir, pravičnost in spoštovanje med narodi.

V sredo se je Pirc Musar v Sarajevu udeležila konference Od Balkana do Gaze: kritično preučevanje genocida v organizaciji Centra za napredne študije Sarajevo (CNS). V nastopu je med drugim opozorila na razmere v Gazi in podarila, da ima mednarodna skupnost dolžnost ustaviti genocidno ravnanje, politiki pa morajo prenehati gledati stran.

Nekdanji predsednik republike ter ustanovitelj in direktor Zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana Borut Pahor pa je v izjavi ocenil, da "splošno vzdušje, v katerega sodi obeleževanje spomina, ne poteka na način moralne katarze, splošnega zavračanja in obsodbe genocida ter spravnega pogleda v prihodnost".

Po njegovih besedah je to opozorilo vsem, ki imajo neposredne dolžnosti za mir, varnost in blaginjo ljudi, da tega trenda ne podcenjujejo, temveč se mu posvetijo in ga obrnejo v obetavno smer, ki bo koristila vsem narodom in državam v regiji.