Med razpravo o evropski demokraciji je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan izrazil zadovoljstvo, da je konferenca v preteklem semestru začela razpravljati o vsebinskih vprašanjih in konkretnih predlogih za prihodnost, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Pozitivno je ocenil, da konferenca ostaja odprta tudi za zunanje deležnike, kot so predstavniki držav Zahodnega Balkana, ki uradno sicer niso člani konference. Po Dovžanovih besedah so njihovi pogledi zelo pomembni z vidika naše skupne prihodnosti v Evropi.
Državni sekretar je na plenarnem zasedanju izpostavil, da bi države članice lahko izboljšale demokracijo v EU z odpiranjem več evropskih tem v političnih razpravah in večjim angažmajem nacionalnih parlamentov, medijev in deležnikov civilne družbe pri spremljanju delovanja nacionalnih vlad v Svetu EU.
Dovžan je še poudaril, da se je v evropski politiki treba izogibati ravnanj, ki države in njihove državljane medsebojno oddaljujejo, namesto da bi jih zbliževali.
Konferenca o prihodnosti Evrope se je začela spomladi 2021 in naj bi trajala leto dni. Njen namen je okrepiti vitalnost in strateško avtonomijo Evropske unije in njeno vlogo v svetu, k čemur je stremelo tudi slovensko predsedovanje Svetu EU.
Štirje državljanski forumi so osrednja točka konference o prihodnosti Evrope in evropskim državljanom ponujajo osrednjo vlogo pri oblikovanju prihodnosti EU. Na njih bo skupno 800 državljanov z različnimi ozadji in iz različnih delov EU razpravljalo o različnih vizijah in oblikovalo priporočila za prihodnjo usmeritev Evrope, kakršno bi si želeli.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.