V tekmi za vrh ZN ostaja osem imen, soglasja pa še vedno ni

Postopek izbire novega generalnega sekretarja Združenih narodov se bliža vrhuncu. Varnostni svet ZN (VS ZN) je doslej izvedel že osem neformalnih glasovanj, vendar soglasja o kandidatu še ni, poroča Al Jazeera. Novega generalnega sekretarja morajo izbrati do 31. decembra, ko se izteče mandat aktualnega generalnega sekretarja Antónia Guterresa.

Za položaj se poteguje osem kandidatk in kandidatov, med katerimi sta trenutno v ospredju Kostaričanka Rebeca Grynspan, vodja Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), ter Argentinec Rafael Grossi, ki vodi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).

Čeprav ima Organizacija združenih narodov 193 članic, ima pri izbiri generalnega sekretarja odločilno vlogo 15-članski Varnostni svet. Ta mora kandidata priporočiti Generalni skupščini ZN, ki njegovo imenovanje nato potrdi. Za priporočilo potrebuje najmanj devet glasov podpore, hkrati pa nobena od petih stalnih članic ne sme uporabiti veta.

Stalne članice so Kitajska, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA. Poleg njih je v Varnostnem svetu še deset nestalnih članic, ki so izvoljene za dve leti. Trenutno so to Bahrajn, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Danska, Grčija, Latvija, Liberija, Pakistan, Panama in Somalija.

Čeprav o imenovanju na koncu glasuje Generalna skupščina, ta doslej še nikoli ni zavrnila kandidata, ki ga je priporočil Varnostni svet. V praksi tako izbiro odločilno zaznamuje pet stalnih članic.

Varnostni svet podporo kandidatom preverja z neformalnimi in tajnimi glasovanji. Članice pri vsakem kandidatu označijo, ali ga podpirajo, mu nasprotujejo ali glede njega nimajo mnenja. Čeprav so glasovanja zaupna, njihovi rezultati pogosto pricurljajo v javnost.

V poznejših krogih uporabljajo tudi glasovnice različnih barv, s katerimi ločijo glasove stalnih in nestalnih članic. Tako je mogoče bolje razbrati, kakšno podporo ima posamezni kandidat pri petih velesilah, ki lahko z vetom preprečijo njegovo imenovanje.

Ko glasovanje pokaže, da ima kandidat najmanj devet glasov podpore in da nobena stalna članica ne nasprotuje njegovi izbiri, sledi uradno glasovanje Varnostnega sveta. Ta kandidata nato priporoči Generalni skupščini.

Postopek je tradicionalno potekal za zaprtimi vrati, v zadnjih letih pa so si civilnodružbene organizacije in posamezne države prizadevale za večjo preglednost. Izvršna direktorica britanskega združenja za ZN Jane Kinninmont opozarja, da Varnostni svet kljub temu še vedno strogo varuje tajnost glasovanj.

"Eden od navedenih razlogov je, da si nobena država ne želi situacije, ko glasuje za enega kandidata, a je dejansko imenovan drug kandidat, ki mu zameri, ker ni glasoval zanjo," je povedala za Al Jazeero.

Med osmimi kandidati sta največ pozornosti doslej pritegnila Grynspan in Grossi. Grynspanova je imela pomembno vlogo pri sklenitvi črnomorske pobude za izvoz žita leta 2022, ki je omogočila izvoz milijonov ton hrane iz vojno prizadete Ukrajine, med drugim v države v razvoju. Če bi bila izvoljena, bi postala prva ženska in prva oseba judovskega porekla na čelu Združenih narodov.

Grossi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo vodi od leta 2019. V ospredju mednarodnih prizadevanj za preprečevanje jedrske eskalacije med Rusijo in Ukrajino je tudi zaradi vloge agencije pri spremljanju jedrskih objektov. Sooča pa se tudi s kritikami, predvsem iz Irana, kjer so mu očitali, da so nekatera njegova poročila o iranskem jedrskem programu prispevala k utemeljevanju ameriških in izraelskih napadov.

Med preostalimi kandidati so nekdanja predsednica Generalne skupščine ZN, Ekvadorka Maria Fernanda Espinosa Garces, zunanja ministrica Združenih arabskih emiratov Lana Nusseibeh, vodja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Feridun Hadi Sinirlioglu iz Turčije, gvajanska veleposlanica pri ZN Carolyn Rodrigues Birkett, ekvadorska političarka Ivonne A-Baki in ugandski politik Olara Otunnu.

Po osmih neformalnih glasovanjih še vedno ni kandidata, ki ne bi prejel nobenega glasu proti. Po podatkih kampanje 1 for 8 Billion, ki si prizadeva za pravičnejši, bolj odprt in vključujoč postopek izbire, je bila v zadnjem krogu najuspešnejša Grynspanova.

Prejela je 12 glasov podpore in tri glasove proti. Grossi je zbral devet glasov podpore, štiri proti, dve članici pa se o njem nista opredelili. Na tretjem mestu je bila Rodrigues Birkett z osmimi glasovi podpore, petimi proti in dvema neopredeljenima glasovoma.

Kljub vodstvu Grynspan še ni jasno, ali ima podporo vseh petih stalnih članic. Za imenovanje namreč ni dovolj zgolj večina glasov, saj lahko že en sam veto prepreči kandidaturo.

Kinninmont opozarja na vse večje nezadovoljstvo zaradi uporabe pravice veta, ki je Varnostni svet v številnih mednarodnih konfliktih že ohromila. Po njenem mnenju je težko upravičiti, da lahko ena sama država prepreči imenovanje kandidata, ki ga podpirata večina članic Varnostnega sveta in večina držav sveta.

Dopisnik Al Jazeere pri ZN Gabriel Elizondo medtem opozarja, da bi večja vloga Generalne skupščine pri izbiri pomenila, da bi se morale stalne članice odpovedati delu svoje moči. Za zdaj za takšno spremembo ni veliko pripravljenosti.

Ustanovna listina ZN ne določa, kaj se zgodi, če Varnostni svet novega generalnega sekretarja ne izbere pred iztekom Guterresovega mandata. Svet bi lahko predlagal kandidata za krajše mandatno obdobje ali pa poiskal kompromisno rešitev, kot je to storil leta 1996, ko so po zastoju pri izbiri za generalnega sekretarja imenovali Kofija Annana.

V vmesnem času bi lahko delovanje organizacije nadzoroval tudi kateri od visokih predstavnikov ZN. Guterres na vprašanje o tem, ali bi bil pripravljen ostati na položaju, če njegovega naslednika ne bi izbrali pravočasno, ni podal jasnega odgovora. Povedal je, da pričakuje, da se bo 1. januarja vrnil domov na Portugalsko.

Kinninmont kot eno od možnosti za preglednejši in bolj demokratičen postopek predlaga, da bi Varnostni svet Generalni skupščini priporočil dva ali tri kandidate, o katerih bi nato glasovale vse države članice.