Erdogan svojo vladavino podaljšuje še za pet let

Z vnovično zmago se je Erdogan zapisal v zgodovino, saj je svojo 20-letno vladavino podaljšal za nadaljnjih pet let. S tem je že presegel 15-letno predsedovanje ustanovitelja Turške republike Mustafe Kemala Ataturka.

Ko se je že jasno videlo, da je Erdoganova zmaga dokončna, so se množice odpravile v predsedniško palačo v Ankari, kjer so čakale na njegov slavnostni govor. Erdogan se je v nagovoru svojim privržencem v Istanbulu zahvalil "vsakemu članu naroda, ki nam je ponovno zaupal odgovornost za upravljanje Turčije v naslednjih petih letih".

"Drugi krog predsedniških volitev smo končali z naklonjenostjo našega naroda," je Erdogan dejal svojim navijačem z avtobusa v svojem domačem okrožju v Istanbulu. "Državi bomo vladali naslednjih pet let," je dodal.

"Če bo Bog dal, si bomo zaslužili vaše zaupanje," je sklenil.

 "Drugi krog predsedniških volitev smo zaključili z naklonjenostjo našega ljudstva," je dejal Erdogan in izrazil hvaležnost narodu. Turški javnosti se je zahvalil za "festival demokracije", ki ga je država doživela med volitvami.

"Z božjo pomočjo bomo vredni vašega zaupanja, kot smo bili v zadnjih 21 letih," je dejal predsednik. Dodal je, da je vseh 85 milijonov državljanov države "zmagovalcev".

Po Erdoganovi razglasitvi zmage v turških mestih izbruhnilo navdušenje, ljudje so se zbirali ne le okoli njegovega doma v Istanbulu, temveč tudi okoli predsedniške palače v Ankari in na trgih, med njimi na istanbulskem trgu Taksim.

Kilicdaroglu je posredno priznal poraz, ko je dejal, da je žalosten zaradi prihodnosti, ki čaka Turčijo. "Globoko sem žalosten zaradi težav, ki so pred državo," je dejal na sedežu svoje stranke v Ankari ter se zahvalil 25 milijonom Turkov, ki so glasovali zanj. "Na teh volitvah se je kljub represiji jasno izrazila volja ljudi po zamenjavi avtoritarne vlade," še dejal kandidat združene opozicije.

Volilna udeležba je po poročanju Anadolu za štiri točke nižja kot v prvem krogu pred dvema tednoma, kar bi lahko znašalo med 84 in 85 odstotki. Po besedah vodje vrhovnega volilnega sveta Yenerja so današnje volitve potekale brez zapletov. Opozicijska CHP pa je poročala, da je prišlo do napadov na več njenih politikov in volilnih uradnikov.

Ankete turških agencij za javnomnenjske raziskave so Erdoganu ta teden napovedovale od 52 do 54 odstotkov glasov. V prvem krogu je trenutni predsednik dobil približno 49,5 odstotka, njegov glavni tekmec pa nekaj manj kot 45 odstotkov glasov.

Kilicdaroglu kljub razočaranju v prvem krogu ni obupal in je z zaostreno retoriko pred drugim krogom skušal pridobiti podporo nacionalistov. To mu je delno tudi uspelo, saj ga je podprl del strank skrajno nacionalističnega zavezništva ATA, ki je po prvem krogu razpadlo.

Predsedniški kandidat zavezništva ATA Sinan Ogan, ki se je v prvem krogu uvrstil na tretje mesto in dobil okoli pet odstotkov glasov, je sicer podprl Erdogana. Ta ni spremenil zmagovalne formule in računa na to, da mu bodo turški volivci zaupali še tretji zaporedni predsedniški mandat.

Ključni temi pred volitvami sta bili predvsem huda gospodarska kriza in inflacija, s katero se spopada Turčija. Poleg tega so bili v ospredju vprašanje, kaj storiti z več milijoni sirskih beguncev v državi, in posledice hudih potresov, ki so februarja prizadeli jugovzhod države.

Volilno pravico ima več kot 64 milijonov Turkov, vključno s 3,4 milijona volivci v tujini, ki so lahko glasovali med 20. in 24. majem. Volišča v Turčiji, ki jih je nekaj manj kot 192.000, se bodo odprla ob 7. in zaprla ob 16. uri po srednjeevropskem času. Rezultati bodo verjetno znani prej kot v prvem krogu, ko so poleg predsedniških hkrati potekale še parlamentarne volitve.

Dva meseca trajajoče volilno obdobje je postreglo z eno najbolj zagrizenih kampanj v zadnjem času. Erdogan je svojega nasprotnika večkrat označil za tistega, ki ga podpirajo "teroristi" - zaradi podpore, ki mu jo nudi glavna prokurdska stranka - medtem ko je Kilicdaroglu kampanjo zaključil z oznako Erdogana za "strahopetca". Kampanja je dobivala vse bolj nacionalističen ton, zlasti opozicija je obljubljala, da bo prisilila Sirce in druge begunce, da zapustijo državo.

Končna odločitev bi lahko imela posledice daleč prek Ankare. Turčija namreč stoji na križišču Evrope in Azije ter ima ključno vlogo v Natu. Erdoganova vlada je vložila veto na predlog Švedske za vstop v Nato in kupila ruske sisteme protiraketne obrambe, zaradi česar so Združene države Amerike Turčijo izključile iz projekta bojnih letal, ki so ga vodile ZDA. Pomagala pa je tudi pri sklenitvi ključnega dogovora, ki je omogočil pošiljke ukrajinskega žita in preprečil svetovno prehransko krizo.

Odzivi prihajajo z vseh strani

Odzivi prihajajo iz vseh držav, med prvimi se je na zmago Erdogana odzval katarski emir Tamim bin Hamad Al Thani in Erdoganu zaželel uspeh v novem mandatu. Zaostajal ni niti madžarski premier Viktor Orban in mu čestital za "nesporno zmago na volitvah".

Čestitke je poslal tudi libijski predsednik vlade Abdul Hamid Dbeibeh. Dbeibeh je dejal, da je Erdoganova zmaga ponovna potrditev zaupanja turškega ljudstva v predsednikove uspešne projekte in politike. Dbeibehovo vlado narodne enotnosti s sedežem v Tripoliju Turčija podpira proti konkurenčni vladi s sedežem na vzhodu.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je Erdoganu čestital v telefonskem pogovoru in ga povabil na obisk v Baku.

Odzval se je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in Erdoganu ter turškemu ljudstvu čestital za "volilno zmago". Venezuelski predsednik Nicolas Maduro slavi "zmago" "brata in prijatelja" Erdogana, je objavil na družbenih medijih. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je Erdoganu čestital za ponovno izvolitev in jo označil za "znak nadaljnjega dragocenega zaupanja turškega ljudstva".