Kot je na družbenih omrežjih sporočil guverner Andrej Vorobjov, sta v mestu Voskresensk jugovzhodno od Moskve v požaru, ki ga je povzročil napad z dronom, umrla ženska in njen šestletni vnuk. Poškodovanih naj bi bilo tudi več stavb.
Ruska zračna obramba je sicer nad mestoma Kolomna in Voskresensk sestrelila štiri brezpilotne letalnike, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Vorobjov.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so sistemi za opozarjanje zračne obrambe ponoči prestregli in uničili 84 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad obmejnima regijama Brjansk in Belgorod.
Istoimensko mesto Belgorod se je danes še vedno soočalo s posledicami ukrajinskih napadov na tamkajšnjo elektrarno konec minulega tedna.
"Ukrajina predlaga Poljski in vsem našim partnerjem, da zgradimo skupen, popolnoma zanesljiv ščit proti ruskim zračnim grožnjam," je Volodimir Zelenski dejal v nagovoru prek videopovezave na Varšavskem varnostnem forumu, ki danes in v torek poteka v poljski prestolnici.
"Ukrajina se lahko brani pred vsemi vrstami ruskih dronov in raket, in če bomo delovali skupaj, bomo imeli dovolj orožja in proizvodnih zmogljivosti," je dodal.
Oblasti v Ukrajini so že napovedale, da bodo njihovi vojaki in inženirji usposabljali poljske kolege za boj proti dronom, saj so Ukrajinci na tem področju z vojno proti Rusiji pridobili veliko izkušenj.
Za razširitev obrambnega sodelovanja med Evropo in Ukrajino se je zavzel tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki se prav tako udeležuje varšavskega foruma. "Evropska unija mora to podpreti in zagotoviti precej bolj prilagodljiv regulativni okvir za obrambno industrijo v Evropi," je dodal.
Pogovore o krepitvi obrambe pred brezpilotniki in drugimi zračnimi grožnjami v sodelovanju z Ukrajino so spodbudili nedavni vdori ruskih letal in dronov v zračni prostor Poljske, Romunije in Estonije, v zadnjem tednu pa tudi opažanja dronov nad letališči in drugimi lokacijami v nordijskih državah. Za omenjene incidente, zaradi katerih so na Danskem, Norveškem, Švedskem in Finskem večkrat zapreti letališča, prav tako obtožujejo Rusijo.
Vzhodne članice EU in zveze Nato so se v tej luči dogovorile o vzpostavitvi t. i. dronskega zidu, ki bo v središču širše krepitve obrambe vzhodnega krila EU.
Vendar pa bo vzpostavitev takšnega sistema trajala kar nekaj časa, na kar je danes v Varšavi opozoril tudi Pistorius. Poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je dodal, da je sodelovanje z Ukrajino pri tem ključnega pomena, tako s strani posameznih držav kot EU.
Obrambno sodelovanje z Ukrajino je tudi sicer ena glavnih tem dvodnevnega varnostnega foruma v Varšavi, ki se ga udeležujejo obrambni in zunanji ministri številnih evropskih držav, dva evropska komisarja, drugi državni uradniki, veleposlaniki in predstavniki več podjetij in mednarodnih organizacij.
Po obsežnem izpadu električne energije v nedeljo zvečer so bili številni prebivalci ponoči ponovno priključeni na omrežje, je na Telegramu povedal guverner Vjačeslav Gladkov. Šole in vrtci naj bi danes delovali nemoteno, čeprav je oskrba s toplo vodo še vedno omejena.
Belgorod, ki leži blizu ukrajinske meje, je doživel prvi večji izpad električne energije v več kot treh letih in pol vojne. Po navedbah ruskih uradnikov je Ukrajina z raketnim topništvom in droni zadela infrastrukturni objekt. Fotografije in videoposnetki iz mesta s 300.000 prebivalci so pokazali, da je bil ta objekt velika termoelektrarna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po silovitih ruskih napadih na Ukrajino ta konec tedna, obstreljevanje z droni Moskva v manjšem obsegu nadaljuje tudi danes. Po navedbah Kijeva je njihova zračna obramba prestregla 23 od 32 brezpilotnih letalnikov nad državo.
MZEZ ob ruskih napadih v Ukrajini Moskvo poziva k pogajanjem
Rusija mora prenehati terorizirati nedolžne civiliste in začeti smiselna pogajanja, je danes sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Poziv sledi obsežnim ruskim napadom na Ukrajino minuli konec tedna.
"Rusija nadaljuje z brutalnimi zračnimi napadi na Ukrajino, s čimer dokazuje, da se je odločila za pot eskalacije namesto za iskanje miru," so na omrežju X zapisali na ministrstvu ter Rusijo pozvali h koncu agresije in začetku pogajanj.
Poziv sledi obsežnim napadom v noči na nedeljo, v okviru katerih so ruske sile nad Ukrajino izstrelile na stotine dronov in več deset raket. Najmanj štirje ljudje so bili ubiti, prek 30 pa ranjenih.
Putin 135.000 moških vpoklical na služenje vojaškega roka
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na služenje vojaškega roka vpoklical 135.000 moških. Gre za največjo jesensko akcijo vpoklicanih nabornikov v državi od leta 2016. Naborniki bodo odslužili enoletni vojaški rok v Rusiji, preden bi jih lahko mobilizirali za spopade v vojni z Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa.
Rusija vsako pomlad in jesen vpokliče moške, stare med 18 in 30 let, na obvezno služenje vojaškega roka. Letni vpoklici pa niso povezani z mobilizacijo, v kateri so moški vpoklicani za bojevanje med vojno.
Od novih nabornikov se pričakuje, da bodo eno leto služili v vojaški bazi v Rusiji in opravili vojaško usposabljanje, da bodo lahko v prihodnosti lahko mobilizirani v vojsko. Njihov namen sprva tako ni bojevanje v vojni v Ukrajini, čeprav so v preteklosti že poročali o primerih, ko so nabornike pošiljali tudi na fronto.
Putin je v današnjem odloku odredil vpoklic 135.000 državljanov Rusije med 1. oktobrom in 31. decembrom, kar je največji jesenski vpoklic od leta 2016. Skupaj s 160.000 naborniki letos spomladi bo leto 2025 prav tako največji skupni vpoklic od leta 2016. Običajno je sicer več moških vpoklicanih spomladi, ko jih večina zaključi šolanje.
Od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je Putin povečal rusko vojaško porabo in razširil obseg vojske. Ruski predsednik je ob tem vpoklic nabornikov od 2022 v povprečju povečal za približno pet odstotkov letno. Septembra lani je Putin ukazal povečanje vojske na 1,5 milijona aktivnih vojakov.
Putin je danes podpisal zakon, s katerim se bo Rusija umaknila iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
Glede na dokument, ki so ga ruske oblasti objavile na spletu, je Putin odobril zakon o umiku Rusije s seznama podpisnic tega pomembnega sporazuma iz leta 1987, ki je uvedel preventiven pristop k obravnavanju kršitev človekovih pravic.
Rusija se sicer redno sooča z obsodbami in obtožbami o kršitvah človekovih pravic in mednarodnega prava. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je ravno prejšnji teden objavil poročilo, v katerem je med drugim ugotovil, da so Rusi sistematično mučili ukrajinske civiliste, ki so jih pridržali na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
Oblasti v Moskvi ob tem zavračajo obtožbe zahodnih držav in mednarodnih organizacij, Rusija pa se je po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 umaknila iz Sveta Evrope in odstopila od različnih mednarodnih sporazumov, tako na področju človekovih pravic kot varnosti in oboroževanja.
