Poleg Šešerka so kazensko ovadili tudi hrvaška inženirja Tomislava Zdunića in Gorana Galovića iz Umaga, ki naj bi ponaredila dokumente, s katerimi je slovenski državljan poskusil pridobiti lastniške pravice nad podeželsko palačo, ki je znana kot Villa Anna, je poročal istrski novičarski portal ipress.hr. Poudarja, da je nepremičnina last hrvaške države, v zemljiških knjigah pa je vpisana kot "družbena lastnina", s katero upravlja "narodni svet občine Umag".
Gre za vilo, ki jo je slovensko podjetje Rog uporabljalo kot počitniški dom za otroke. Šešerko si že dalj časa prizadeva, da bi se vpisal kot lastnik te atraktivne nepremičnine, ki stoji približno sto metrov od morja. Sodišče v Bujah je enega od poskusov zavrnilo leta 2014, ko naj bi Šešerko na podlagi pogodbe svojega hrvaškega podjetja Domicillium in Roga poskusil prevzeti nepremičnino. Sodišče tega ni dovolilo, ker Rog ni bil lastnik, temveč uporabnik nepremičnine, ki tako nima pravice, da bi jo prodal.
Nato se je Šešerko ob pomoči Zdunića in Galovića na podlagi hrvaškega zakona o legalizaciji znova poskusil vpisati kot lastnik nepremičnine. Šešerko naj bi opravil gradbena dela na sporni vili po poteku roka, ko takšne zgradbe ni bilo več možno legalizirati za apartmaje, piše Ipress. Inženirja sta nato ponaredila prej narejene posnetke zemljišča iz zraka, ki so bili ključni za legalizacijo. Dodala sta med snemanjem neobstoječi objekt ter ponaredila namen prostora, še pojasnjuje portal.
Če bi Šešerku uspelo legalizirati nezakonito zgrajene nepremičnine, bi lahko zahteval odkup zemljišča, česar hrvaške oblasti ne bi mogle zavrniti. Na ta način bi pridobil celotno premoženje, piše ipress.hr.
Portal navaja tudi dele kazenske ovadbe, da sta Galović in Zdunić lažno predstavila stanje in namen objekta, čeprav sta vedela, da ga ni mogoče legalizirati. "Vsi trije so, čeprav so bili projekti in posnetki stanja lažni, zavajali upravne organe mesta Umag, ki je pristojno za izdajo gradbenih dokumentov. Zato se je mesto Umag odločilo za kazensko ovadbo," navaja portal.
Hrvaška zakonodaja predvideva od šest mesecev do pet let zapora za ponarejanje uradnih ali poslovnih dokumentov.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.