Trump na Odboru za mir: Če ne bo dogovora, se bodo zgodile slabe stvari

Ameriški predsednik Donald Trump je na prvem zasedanju Odbora za mir v Washingtonu dejal, da morajo ZDA doseči "pomemben dogovor" z Iranom. "V preteklih letih se je izkazalo, da ni enostavno skleniti sporazuma z Iranom," je dejal Trump in dodal, da se bodo brez sporazuma zgodile "slabe stvari".

Trump je ob tem posvaril Iran, da bodo v primeru, da sporazum ne bo sklenjen, ZDA morda morale sprejeti ostre ukrepe. "To boste verjetno izvedeli nekje v naslednjih 10 dneh," je dodal.

Trump je Iranu v zadnjih tednih večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, potem ko so iranske varnostne sile januarja brutalno zatrle proteste, v katerih je bilo ubitih več tisoč ljudi. Na Bližnji vzhod je poslal vojaško floto z dvema letalonosilkama, ameriška vojska pa se po navedbah več medijev kljub pogajanjem pripravlja na možnost večtedenskih operacij proti Iranu, če bo Trump odredil napad.

Ob tem je Trump napovedal, da bodo ZDA Odboru za mir prispevale deset milijard dolarjev za njegovo delovanje, ni pa navedel, za kaj bo denar porabljen in od kod bo prišel, poročata tiskovna agencija AP in časnik New York Times.

Dodal je, da se je devet članic odbora dogovorilo o skupnem prispevku v višini sedmih milijard dolarjev za obnovo Gaze in pomoč njenim prebivalcem.

Zasedanje poteka v Ameriškem inštitutu za mir, ki so ga lani preimenovali v Trumpovega. Tam naj bi poleg obljub o finančnih sredstvih za obnovo Gaze razpravljali tudi o vojaških in policijskih silah, ki jih bodo prispevale države za stabilizacijo varnostnih razmer v Gazi. Doslej se je jasno zavezala le Indonezija, ki je napovedala napotitev več tisoč vojakov.

Na zasedanju odbora bo ključno vprašanje tudi razorožitev Hamasa, ki za zdaj ni pokazal pripravljenosti na to.

Pred zasedanjem so se udeleženci - med njimi madžarski premier Viktor Orban, argentinski predsednik Javier Milei - skupinsko fotografirali z rdečimi kapicami Trumpovega gibanja Maga.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem dejal, da je Bližnji vzhod "na razpotju", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pripravljeni smo na vsak scenarij," je dejal, pri čemer je imel po navedbah dpa v mislih možnost nove eskalacije v regiji. Dodal je, da se bo iranski režim v primeru napada na Izrael "soočil z odzivom, kakršnega si nikoli ne bi mogli predstavljati".

Netanjahu je v luči nedavnega nadaljevanja pogajanj med ZDA in Iranom glede iranskega jedrskega programa in drugih vprašanj dejal še, da Izrael tesno sodeluje z ZDA kot svojo ključno zaveznico, sam pa je Trumpu ob nedavnem obisku v Beli hiši prenesel ključne zahteve Izraela glede pogajanj z Iranom.

Odbor za mir je bil s podpisom ustanovne listine uradno ustanovljen 22. januarja ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu. Sprva je bil v okviru ameriškega mirovnega načrta za Gazo zasnovan kot organ za upravljanje palestinske enklave po vojni, nastal pa je kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz.

Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več deset držav. Sodelovanje so med drugim potrdile Madžarska, Argentina, Izrael, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan. Nekatere druge bodo v odboru sodelovale kot opazovalke, med njimi Italija, Romunija in Ciper.

Uvodnega zasedanja odbora se udeležujejo predstavniki iz okrog 40 držav, polovica le kot opazovalci. Sodelovanje v odboru, ki ga bo vodil Trump, je doslej potrdilo 26 držav, poroča televizija ABC, med njimi pa ni največjih zahodnih zaveznic ZDA, kakor tudi ne Slovenije.

Trumpovo povabilo je medtem zavrnila večina evropskih držav, tudi Slovenija, in več drugih tradicionalnih zaveznic ZDA, med njimi Avstralija in Združeno kraljestvo. Številne države namreč v Odboru za mir vidijo poskus spodkopavanja Združenih narodov (ZN). Da ne bo sodeloval v odboru, je včeraj sporočil tudi Vatikan.

Tudi EU se odboru ne bo pridružila, kljub temu pa bo Evropsko komisijo na zasedanju zastopala komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica, in sicer v delu, ki zadeva Gazo. Kot poroča Euronews, naj bi njeni udeležbi včeraj na srečanju stalnih predstavnikov v Bruslju nasprotovalo več članic, in sicer Francija, Španija, Belgija, Irska in Portugalska, pa tudi Slovenija.

Trump je v uvodnem nagovoru dejal, da so številni udeleženci Odbora za mir njegovi prijatelji, in menil, da je Odbor za mir ena najpomembnejših in najbolj vplivnih stvari, v katere bo vključen. Opazil je, da številnih držav ni, in dejal, da so povabilo sprejeli skoraj vsi, drugi pa da ga še bodo, poroča ABC. "Nekateri se malo pretvarjajo - to ne deluje. Z mano se ne morete pretvarjati. To je najprestižnejši odbor, ki je bil kdaj koli sestavljen," je dejal Trump na zasedanju.

Slovenija ima, tako kot več drugih držav članic EU, zadržke glede prisotnosti evropske komisarke za Sredozemlje Šuice na prvem zasedanju Odbora za mir v Washingtonu, je danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kakšna bo vloga Šuice na današnjem zasedanju odbora, Fajonova ne ve, a meni da nima pristojnosti glede zunanje politike EU.

Portal Euronews je v torek poročal, da je udeležbi Šuice na prvem zasedanju Odbora za mir na srečanju stalnih predstavnikov v Bruslju nasprotovalo več držav članic, in sicer Francija, Španija, Belgija, Irska in Portugalska in Slovenija.

Države s Francijo na čelu so bile po navedbah Euronewsa kritične, ker niso bile predhodno obveščene o udeležbi komisarke, ki da poleg tega nima ustreznih pooblastil. Izrazile so tudi pomislek, da bi njeno prisotnost lahko razumeli kot kolektivno evropsko podporo odboru.

Fajonova je povedala, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek zasedali v Bruslju in da pričakuje, da bodo države, ki imajo danes predstavnike v Washingtonu, podale povzetek dogajanja.

"Želela pa bi si, da bi Evropska unija imela tu enotno stališče in ostala pri zavezanosti multilateralizmu, mednarodnemu pravu in ustanovni listini Združenih narodov," je izpostavila po novinarski konferenci s švicarskim kolegom Ignaziem Cassisom.

Ministrica je spomnila, da se Slovenija za zdaj ne bo odzvala povabilu za pridružitev Odboru za mir. "Slovenija ves čas opozarja, da gre za nek vzporedni sistem. Odbor deluje zunaj sistema Združenih narodov. Mi bi si tudi želeli, da bi sama ideja odbora temeljila na resoluciji Varnostnega sveta, torej da se resnično ukvarja z Gazo," je pojasnila Fajonova. Napovedala pa je, da bodo delovanje Trumpovega odbora spremljali.

"Seveda si vsi želimo miru v Gazi, na Bližnjem vzhodu," je zagotovila Fajonova, ki meni, da lahko do vzdržnega miru pripelje delo v ZN.

Švicarski zunanji minister Cassis, ki se danes mudi v Ljubljani, pa je povedal, da je bila Švica v Washington povabljena kot opazovalka, kjer bo spremljala prvo zasedanje Trumpovega odbora, da bi med drugim lažje razumela, kakšno vlogo bo v mandatu odbora imela Gaza.

Švica še ni sprejela odločitve o sodelovanju v Odboru za mir, je dejal minister.

Da bo evropska komisarka za Sredozemlje Šuica na današnjem prvem zasedanju Odbora za mir v Washingtonu sodelovala v imenu Evropske komisije, ki je prejela vabilo ameriškega predsednika Trumpa, pa so danes v odzivu na kritike več članic, tudi Slovenije, zaradi udeležbe komisarke na zasedanju poudarili v Bruslju.

"Komisarka Šuica predstavlja Evropsko komisijo, ne gre za podporo Odboru za mir," je danes glede udeležbe Šuice na prvem zasedanju odbora povedala predstavnica komisije Paula Pinho. Dodala je, da se komisarka za Sredozemlje zasedanja udeležuje na podlagi vabila, naslovljenega na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

"Izrazili smo zadržke glede nekaterih zadev, povezanih z Odborom za mir. Vendar pa glede na to, da smo največji donator in eden največjih akterjev, kar se tiče Gaze in Palestine, je pomembno, da smo za mizo," je še dejala Pinhova.

Predstavnik komisije za odnose z javnostmi Guillaume Mercier je ob tem ponovil, da udeležba komisarke za Sredozemlje ne pomeni pridružitve Evropske komisije odboru in da bo njeno sodelovanje osredotočeno na palestinsko enklavo Gaza in obnovo območja.

Po njegovih navedbah bo sicer na prvem zasedanju Odbora za mir na različnih ravneh zastopanih 14 držav članic. Pinhova je dodala, da je komisija glede sodelovanja na srečanju v Washingtonu razpravljala s članicami, nazadnje v sredo na zasedanju odbora stalnih predstavnikov pri EU.

Danes bi sicer moralo potekati tudi redno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu, a so ga premaknili na sredo prav zaradi današnjega prvega zasedanja odbora.

Ameriški veleposlanik Michael Waltz je države ob tem pozval, naj podprejo Odbor za mir in napovedal, da bodo na na prvem zasedanju naznanili za pet milijard dolarjev (4,22 milijarde evrov) obljub donacij za obnovo Gaze. Dejal je, da bo druga faza mirovnega načrta za Gazo predsednika Trumpa gradila na dosežkih prve faze, za mednarodne stabilizacijske sile pa imajo obljubljenih že več tisoč vojakov.