Vajenec, ki je premagal učitelja

Peter Magyar se je pred 20 leti kot mlad odvetnik pridružil protikorupcijskim protestom, ki jih je vodil takratni vodja opozicije Viktor Orban, in pomagal ustanoviti skupino za pravno zaščito protestnikov z imenom Ne bojte se.

Izhaja iz premožne konservativne budimpeške družine. Med sorodniki 45-letnika so ugledni odvetniki in sodniki, njegov boter pa je nekdanji madžarski predsednik Ferenc Madl, ki je bil izvoljen med Orbanovim prvim premierskim mandatom.

Magyar je obiskoval elitno katoliško gimnazijo za fante, v času prvega Orbanovega mandata na čelu madžarske vlade med letoma 1998 in 2002 pa je študiral pravo na katoliški univerzi v Budimpešti.

Fideszu se je pridružil leta 2003, tri leta zatem se je poročil z vplivno članico iz Orbanovega kroga Judit Varga, s katero ima tri sinove. Več let sta preživela v Bruslju, kjer je ona delala za poslanca Fidesza v Evropskem parlamentu, on pa je bil zaposlen na stalnem predstavništvu Madžarske pri EU v Bruslju. Med letoma 2010 in 2024 je Magyar zasedal pomembne položaje v državnih podjetjih.

V Fideszu naj bi Magyarju očitali vzkipljivost in pretirano kritičnost, zaradi česar je imel v stranki kljub svojim ambicijam omejene politične možnosti.

Varga je bila tudi ministrica za pravosodje, njena politična kariera pa se je leta 2023 nenadoma končala, ko jo je Orban prisilil, da prevzame odgovornost za prikrivanje pedofilskega škandala in se umakne iz javnega življenja.

Nekaj mesecev zatem se je končal tudi zakon para, in sicer z očitki Varge proti Magyarju o nasilju v družini. Varga je Magyarja tudi obtožila izdaje, potem ko je objavil posnetke njunih zasebnih pogovorov, v katerih se je pritoževala nad vmešavanjem vlade v politično občutljive sodne primere.

Februarja 2024 je Magyar izkoristil trenutek ob škandalu zaradi pomilostitve pedofila ter odstopa soproge in tedanje predsednice države Katalin Novak. Zapustil je Fidesz, ki mu je očital korupcijo in moralni propad, in zatem prevzel vodenje manj znane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisza).

Tisza je nekaj mesecev kasneje na volitvah v Evropski parlament osvojila 30 odstotkov glasov. Magyar je bil izvoljen za enega od sedmih evroposlancev svoje stranke, ki je v Evropskem parlamentu del politične družine Evropske ljudske stranke (EPP). Njen zagon je bil po poročanju časnika The Times tako velik, da so se druge opozicijske stranke skoraj v celoti umaknile in ji prepustile prosto pot.

Magyar je zatem začel kampanjo za volitve na Madžarskem, na katerih se je Orban zdel nepremagljiv. Da bi se približal volivcem, je v zadnjih dveh letih prepotoval vso državo, med volilno kampanjo pa je imel tudi po več predvolilnih shodov dnevno.

Kampanjo Tisze pod sloganom iz časa revolucije na Madžarskem leta 1848 Zdaj ali nikoli je Magyar označil za revolucijo in gibanje za spremembo sistema.

Njegov program, ki v ospredje postavlja domače teme - izboljšanje socialnih storitev, oživitev zastalega gospodarstva ter boj proti visoki inflaciji in korupciji - je pri volivcih naletel na dober odziv. Tisza je v zadnjem letu v večini javnomnenjskih raziskav vodila s precejšnjo prednostjo pred Fideszom, v nedeljo pa je glede na 99 odstotkov preštetih glasov osvojila 53-odstotno podporo in bo v 199-članskem madžarskem parlamentu zasedla 138 sedežev.

Magyar obljublja, da bo ponovno vzpostavil sistem vzajemnega demokratičnega nadzora in ravnovesij, ter pravi, da bo kazensko preganjal člane Orbanove elite, ki so na sumljiv način obogateli. Napoveduje tudi, da bo na Madžarsko privabil zahodne vlagatelje. Podobno kot Orban si želi ohraniti možnost uvoza poceni ruske energije.

Zavzema se tudi za ponovno vzpostavitev konstruktivnih odnosov z EU. Obenem poudarja, da se ne bo avtomatično podredil stališčem unije.

Vprašanja madžarskega veta, s katerim je Orban blokiral 90-milijard evrov vredno posojilo Ukrajini, Magyar v volilni kampanji ni izpostavljal. Sta pa neimenovana bruseljska diplomata za spletni medij Politico dejala, da obstaja upanje, da bi njegova vlada lahko umaknila veto ali olajšala vojaško podporo Kijevu prek evropskega mirovnega instrumenta.

Tisza je v kampanji tudi obljubljala, da bo do leta 2035 povečala izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP, kar je cilj zveze Nato, vlagala v madžarsko vojsko, pregledala pogodbe v obrambni industriji zaradi korupcije in izvedla obsežne reforme, namenjene izkoreninjenju ruskega vpliva v vladi.