Trump grozi Kitajski zaradi domnevne dobave protizračne obrambe Iranu

V odgovor na agresijo, ki sta jo ZDA in Izrael proti državi začeli konec februarja, je Teheran praktično v celoti zaprl Hormuško ožino, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte.

Strani sta minuli teden dosegli dogovor o prekinitvi ognja in se pretekli konec tedna v Pakistanu sestali na pogajanjih o končanju vojne, ki pa niso prinesla rešitve. ZDA so v odgovor v ponedeljek začele izvajati blokado iranskih pristanišč.

Kot je glede tega dejal Vance, je ameriški predsednik Donald Trump s tem pokazal, da "lahko to igro igrata dva". Če se Iran odloči za ekonomski terorizem, ki ga po njegovih besedah izvaja z blokado ožine, se bodo ZDA držale načela, da "ne morejo ven niti iranske ladje", je dejal za Fox News.

Obenem pa je zatrdil, da sta strani na pogajanjih minuli konec tedna vendarle dosegli napredek. "Ne bi rekel, da so stvari šle narobe. Šle so tudi prav. Dosegli smo veliko napredka," je dejal in dodal, da je žogica - tudi glede novega kroga pogovorov - na strani Irana.

Ta mora po njegovih besedah pokazati prožnost in sprejeti "kritične stvari", ki jih zahtevajo ZDA - ameriški nadzor nad iranskim obogatenim uranom in mehanizme preverjanja, s katerimi bo zagotovili, da Iran ne razvija jedrskega orožja.

"Pomaknili so se v našo smer, zato bi rekel, da je bilo nekaj dobrih znakov, a niso šli dovolj daleč," je Vance, ki je na pogajanjih vodil ameriško delegacijo, dodal v pogovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

Iran je sicer po poročanje ameriškega New York Timesa predlagal petletno prekinitev bogatenja urana, kar so ZDA zavrnile in vztrajajo pri 20-letni opustitvi. Časnik, ki se sklicuje na visoke iranske in ameriške predstavnike, dodaja, da obstaja možnost drugega kroga neposrednih pogovorov.

V Beli hiši niso želeli povedati, ali se razmišlja o novih pogovorih z Iranom, potem ko je Pakistan predlagal, da bi jih gostil. "Predsednik Trump, podpredsednik Vance in pogajalska ekipa so zelo jasno povedali o ameriških rdečih črtah," je dejala tiskovna predstavnica Karoline Leavitt.

"Obup Irancev po dogovoru se bo le še povečal z zelo učinkovito pomorsko blokado predsednika Trumpa, ki je zdaj v veljavi," je dejala.

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo zagrozil z uvedbo dodatnih 50-odstotnih carin na kitajsko blago, če bo Kitajska vojaško pomagala Iranu, je azijska velesila danes v primeru uresničitve te grožnje napovedala protiukrepe.

Trump, ki naj bi se prihodnji mesec v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, je z dodatnimi carinami zagrozil po tistem, ko je ameriška televizija CNN poročala, da naj bi glede na ameriške obveščevalne podatke Kitajska pripravljala dobavo novega sistema zračne obrambe Iranu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg tega je ameriški časnik New York Times minuli konec tedna na podlagi navedb ameriških uradnikov poročal, da naj bi Peking Teheranu že poslal pošiljko ročnih raketometov.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je danes dejal, da so ta poročila ameriških medijev "v celoti izmišljena".

"Če jih bodo ZDA uporabile kot izgovor za uvedbo dodatnih carin, bo Kitajska zagotovo odgovorila z odločnimi protikukrepi," je zatrdil Guo.

Kitajska je ključna gospodarska partnerica Irana, saj kupi večino njegove nafte, nimata pa državi sklenjenega nobenega dogovora o vojaškem sodelovanju, tako da veliko analitikov meni, da Peking odnos med država dojema poslovno. Kitajska ima močne gospodarske vezi tudi z drugimi zalivskimi državami in je bila kritična do iranskih napadov nanje v tej vojni, navaja AFP.

Kitajski državni mediji poročajo, da je predsednik Ši Džinping predstavil predlog za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu iz štirih točk, ki vključuje spoštovanje načela mirnega sobivanja, spoštovanje načela nacionalne suverenosti, spoštovanje načela mednarodne pravne države in spoštovanje usklajevanja razvoja in varnosti,

Posledice vojne sicer že močno čutijo na Kitajskem, kjer se je izvoz v primerjavi s prejšnjima dvema mesecema znatno upočasnil zaradi naraščajočih negotovosti in vpliva, ki ga je konflikt imel na cene energije in svetovno povpraševanje.

Vendar pa nekateri ekonomisti menijo, da se je Kitajska uspela zaščititi pred najhujšimi posledicami vojne, poroča Sky News. Zaradi njenih ogromnih naftnih rezerv in raznolikih virov energije so posledice konflikta na Kitajsko prizadele manj, pravijo.

Teheran je zahteval odškodnino od držav, za katere trdi, da so sodelovale v vojni ZDA in Izraela proti Iranu. Iranski državni mediji so sporočili, da so med državami Bahrajn, Saudova Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Jordanija – države, ki jih je Teheran med vojno tudi sam napadel.

Iranski predstavnik pri ZN Amir-Saeid Iravani je po poročanju državne tiskovne agencije IRNA dejal, da so države kršile mednarodno pravo. Dejal je, da morajo "v celoti povrniti škodo, povzročeno Islamski republiki Iran, vključno s plačilom odškodnine za vso materialno in moralno škodo, ki je nastala zaradi sodelovanja v napadu".

Iran je med konfliktom sprožil povračilne napade z raketami in brezpilotnimi letali na svoje sosede v Perzijskem zalivu, da bi prisilil ZDA in Izrael k prekinitvi ognja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer bosta v petek v Parizu gostila video konferenco za države, ki so pripravljene prispevati k obrambni misiji s ciljem ponovne vzpostavitve svobodne plovbe skozi Hormuško ožino po koncu vojne, so danes sporočili iz urada francoskega predsednika.

Srečanje bosta skupaj vodila Macron in Starmer. Iz Pariza so sporočili, da bodo voditelji na konferenci govorili o načrtu za ponovno vzpostavitev svobodne plovbe skozi Hormuško ožino, ko bo to mogoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Starmerjev tiskovni predstavnik je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil, da bo srečanje "pospešilo prizadevanja za oblikovanje usklajenega, neodvisnega, večnacionalnega načrta za zaščito mednarodnega ladijskega prometa po koncu konflikta".

Britanski premier je medtem danes ustanovil nov odbor za obravnavo posledic vojne na Bližnjem vzhodu. To naj bi nakazovalo, da njegova vlada pričakuje, da bo ta konflikt imel trajen vpliv na britansko gospodarstvo.