Neznanci so ponoči na avstrijskem Koroškem poškodovali dvojezične krajevne table v občinah Železna Kapla in Pliberk, pri čemer so prebarvali slovenska imena krajev. Pri slovenski manjšini kot tudi v Ljubljani so mazaško akcijo ostro obsodili in pozvali k preiskavi. Vandalizem je obsodil avstrijski notranji minister Gerhard Karner.
Slovenska krajevna imena na dvojezičnih tablah so bila premazana s sprejem v okraju Velikovec. Glede na zadnje ugotovitve preiskave so neznanci poškodovali table v občinah Železna Kapla in Pliberk, je danes sporočila koroška deželna policijska uprava.
Nemška krajevna imena na tablah so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA ostala nedotaknjena. Obstaja sum, da je šlo za politično motivirano kaznivo dejanje, so poudarili.
Koroški deželni urad za zaščito ustave in boj proti terorizmu ob podpori Uprave za državno varnost in obveščevalne dejavnosti (DSN) izvaja nadaljnje preiskave, navaja APA.
Narodni svet koroških Slovencev na čelu s predsednikom Valentinom Inzkom je tudi obsodil vandalistično ravnanje na avstrijskem Koroškem: "Dovolj dolgo smo misijonarili, poučevali in opozarjali, da ima narodna skupnost že natanko 70 let, od državne pogodbe iz leta 1955, pravico do dvojezičnih sodišč, šol, uradnega jezika in krajevnih tablic. Zdi se pa, da nekatere še vedno motijo ustavno zagotovljene pravice narodne skupnosti, ki je že tako ali tako vse manjša," so zapisali.
Menijo, da bi avstrijski notranji minister, ki namerava v teh dneh, po treh mesecih, objaviti rezultate komisije v primeru Peršmanove domačije, moral čim prej ustanoviti novo preiskovalno komisijo, da bi čim prej identificirali storilce mazaške akcije.
Incident na Peršmanovi domačiji
Antifašistični tabor v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, ki je julija letos potekal na območju muzeja Peršman na avstrijskem Koroškem, je zaznamoval incident. Tabor je obiskala policija in skušala popisati udeležence, ki naj bi ovirali postopke.
Na kraju tabora, ki je bil tarča racije, deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.
Slovenija je po incidentu izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi dogajanje raziskali ter podali pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Zunanje ministrstvo je zaradi operacije na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije in avstrijskemu zunanjemu ministrstvu posredovalo diplomatsko noto.
"Ob tej priložnosti je treba spomniti, da so v Železni Kapli skoraj 15 let po za narodno skupnost bolečem kompromisu številni smerokazi še vedno napisani samo v nemškem jeziku," so ob vandalističnem incidentu še dodali v Narodnem svetu koroških Slovencev.
Vandalizem je ostro obsodil tudi predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, ki meni, da ne gre zgolj za "napad na javno lastnino, temveč predvsem na mirno in spoštljivo sobivanje v naši deželi". Obenem je pozval k enotnosti in zbliževanju, predvsem kot jasnemu znamenju proti vsakršnemu ekstremizmu.
Pri uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa so sporočili, da ta nova mazaška akcija vzbuja resne skrbi o tem, koliko nestrpnosti in sovražnosti še ostaja na avstrijskem Koroškem.
V upanju, da gre tudi tokrat za delo ekstremnih posameznikov ali skupin, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon od Avstrije pričakuje, da bo do slovenskega jezika in kulture žaljivi vandalizem ustrezno raziskala in ukrepala proti odgovornim.
Vandalizem sta ostro obsodila tudi Karner in deželni glavar Peter Kaiser. "Takšna kazniva dejanja ne bodo tolerirana in bodo dosledno preganjana," je zagotovil Karner.
"Vandalizem, kot je ta in druga dejanja, je strahopeten napad na mirno in spoštljivo sobivanje v naši deželi," pa je poudaril Kaiser, ki od oblasti pričakuje celovito preiskavo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.