Kako bi sistem deloval v praksi? Država bi za vsakega otroka in mladostnika, rojenega po letu 2020 in s stalnim prebivališčem v Nemčiji, vplačevala 10 evrov mesečno neposredno na otrokov pokojninski račun.
Starši bi pred tem morali za otroka odpreti certificiran standardni skrbniški račun, ki je izdan na otrokovo ime in deluje podobno kot navaden varčevalni. Nanj bi denar lahko položili tudi starši, stari starši ali kdo drug, a največ 570 evrov na mesec.
Po dopolnjenem 18. letu depozit ostane, oseba pa ga lahko do upokojitve polni sama, ob tem bi veljale letne omejitve vplačil.
Denar je namenjen izključno pokojnini in bi ga Nemci lahko uporabili šele ob doseženi zakonski pokojninski starosti – po 65. letu. Kapitala ne bi bilo mogoče uporabiti za zavarovanje ali ga prodati.
Kaj če starš računa za otroka ne bo odprl?
V tem primeru bi vlada teh deset evrov mesečno vložila v poseben sklad, ki ga upravlja Nemška zvezna banka. Denar bi nato vlagali v le široko diverzificirane svetovne delnice ali delniške sklade. Naložba bi morala biti namenjena dolgoročnemu kopičenju najvišjih možnih pokojninskih prihrankov. Določen donos ne bi bil zagotovljen, prav tako država ne bi kompenzirala morebitnih izgub.
Koliko denarja bi v teoriji lahko prihranili do upokojitve?
V teoriji bi lahko samo iz državnih vplačil, ki bi do 18. leta znašala okoli 2200 evrov, do 65. leta pri posamezniku nastalo približno 53.000 evrov. A gre za izračun z zelo optimističnim modelom s 7-odstotnim letnim donosom in brez dodatnih vplačil, stroškov, inflacije ali davkov. V času varčevanja bi sicer bili vladni prispevki in donosi oproščeni davka.
To ni univerzalni otroški dodatek, saj je denar vezan na pokojinski račun, dostop do njega pa je do upokojitve blokiran. Nemci želijo z reformo zagnati zgodnje pokojninsko varčevanje in zagotoviti nekakšen gradnik za trajnostno pokojninsko oskrbo v prihodnosti, poroča tagesschau.
Nemški parlament bo o osnutku zakona odločal danes, nato ga mora odobriti še nemški zvezni svet, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 16 zveznih dežel.
Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2027, državna subvencija v višini desetih evrov na mesec za pokojninski varčevalni račun pa bi se uporabljala retroaktivno od 1. januarja 2026.
Predlog bi Nemčijo prihodnje leto stal 198 milijonov evrov, z novimi generacijami bi leta 2030 država mladim Nemcem vplačala za 411 milijonov evrov, kamor so šteti tudi upravni stroški.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.