Varnostni svet potrdil ameriško resolucijo o Gazi, Hamas jo zavrača

Resolucija omogoča oblikovanje Odbora za mir, ki ga bo skupaj z drugimi osebnostmi, med njimi nekdanjim britanskim premierjem Tonyjem Blairom, vodil Donald Trump.

Avtorizira Mednarodne sile za stabilizacijo (ISF), ki jih bodo sestavljali vojaki iz še neopredeljenih držav, in sicer po posvetovanju z Egiptom in Izraelom. Za kasneje predvideva tudi delovanje novih palestinskih policijskih sil.

Rusija je pripravila svoj osnutek resolucije, ki je bil bolj sprejemljiv za večino članic Varnostnega sveta. Med drugim je izražal trdno podporo palestinski državnosti, obenem pa je pooblaščal generalnega sekretarja ZN za pripravo podrobnosti in predlogov glede Odbora za mir ter sil ISF.

Ruski predlog je dajal večjo vlogo ZN in Varnostnemu svetu, predvsem pa Palestincev ni postavljal na stranski tir. A pritisk ZDA je bil prevelik in tudi Rusija ni vztrajala pri njem, ko je Washington dobil podporo številnih arabskih držav.

Odbor za mir bo glede na resolucijo prehodna vlada v Gazi, ki bo vodila obnovo, dokler Palestinska uprava na zasedenem Zahodnem bregu ne dokonča potrebnih reform in bo lahko prevzela nadzor nad enklavo.

"Potem bodo morda izpolnjeni pogoji za kredibilno pot do palestinske samoodločbe in državnosti, ZDA pa bodo vzpostavile dialog med Izraelom in Palestinci o političnem obzorju za mirno sobivanje," piše v besedilu, ki je za večino članic ZN nezadostno, saj jih večina že priznava Palestino kot državo.

Ameriška resolucija pooblašča Odbor za mir in ISF do 31. decembra 2027 z možnostjo podaljšanja mandata. Odboru za mir nalaga, da Varnostnemu svetu izključno pisno poroča vsake pol leta. Večina članic bi sicer raje videla poročanje v živo ter podrobnejše opredelitve sestave in pristojnosti odbora.

Resolucija poziva k polni obnovi humanitarne pomoči – kar bodo vodili ZN skupaj z Rdečim križem in Rdečim polmesecem – in poziva Svetovno banko ter druge ustanove, naj zagotovijo pomoč za obnovo Gaze. Odbor za mir in ISF se bosta financirala s prostovoljnimi prispevki držav in drugih donatorjev.

Izraelske sile se bodo iz Gaze umikale postopoma, ko bo ISF prevzemal nadzor glede na standarde demilitarizacije, ki jih bodo določili Izraelci in ISF. Palestinska policija bo lahko samostojen nadzor nad enklavo prevzela šele, ko bo Izrael sklenil, da mu od tam več nikoli ne bo grozila nevarnost terorističnega napada.

Medtem pa je Hamas je zavrnil resolucijo. Kot so izpostavili, resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem nad Gazo, kar zavračajo. "Resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem nad Gazo, kar naš narod in njegove frakcije zavračajo," je gibanje sporočilo na Telegramu.

Trumpov mirovni načrt, objavljen konec septembra, poziva k razorožitvi Hamasa, razporeditvi mednarodnih stabilizacijskih sil in ustanovitvi prehodne uprave pod vodstvom nepristranskih palestinskih tehnokratov. "Dodelitev nalog in vlog mednarodnim silam v Gazi, vključno z razorožitvijo odpora, te sile spreminja v stran v konfliktu, ki podpira (izraelsko) okupacijo," je v izjavi menil Hamas.

Po njegovih navedbah bi takšne sile morale biti v celoti pod nadzorom ZN in nameščene le na mejah Gaze, da bi nadzorovale premirje. Vprašanja v zvezi z orožjem morajo ostati notranja nacionalna zadeva, še piše v izjavi gibanja.

Palestinska uprava na zasedenem Zahodnem bregu je medtem pozvala k takojšnji implementaciji resolucije.

"Slovenija ostaja prepričana, da je potrebno Varnostnemu svetu posredovati jasno opredeljene pristojnosti Odbora za mir, skupaj z njegovo sestavo. Varnostni svet bi morali redno obveščati o delu Odbora za mir in ISF, ne le z obveznimi pisnimi poročili," je po glasovanju dejal veleposlanik Samuel Žbogar.

Slovenija je imela skupaj z večino drugih članic Varnostnega sveta veliko pripomb na ameriški predlog, vendar je Žbogar pojasnil, da so glasovali za, ker je to po dveh letih vojne najboljši način, da se trenutno premirje spremeni v trajni mir.

"Resolucijo smo podprli zaradi močne podpore držav v regiji in držav, ki bodo prispevale varnostne sile. Poslušali smo njihov poziv," je dejal.

"Slovenija je glasovala za resolucijo o Gazi, saj menimo, da je to najboljša priložnost, da trenutno premirje vodi k trajnemu miru. To je pomemben korak v političnem procesu za dosego rešitve z dvema državama in zagotovitev trajnega miru," pa je po glasovanju objavila zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Poudarjamo neodtujljivo pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe in načelo ozemeljske celovitosti, ki ga je ponovno potrdil ta Varnostni svet. To pomeni, da se Gazo združi z Zahodnim bregom, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, pod palestinsko upravo," je še dejal Žbogar, rekoč da je Slovenija trdno prepričana, da mora Palestinska uprava prevzeti polno odgovornost v Gazi.

"Še naprej pozivamo k odpravi vseh omejitev humanitarne pomoči, vključno z registracijo nevladnih organizacij in omejitvami dela Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), in v popolni skladnosti z obveznostmi Izraela, ki jih je potrdilo Meddržavno sodišče," je dodal in znova potrdil slovensko podporo rešitvi dveh držav.

Resolucija pomeni potrditev druge faze Trumpovega načrta za Gazo, objavljenega 29. septembra, ki je v prvi fazi predlagal premirje med Izraelom in Hamasom ter izpustitev talcev in palestinskih zapornikov.

Trump se je po glasovanju na svojem družbenem omrežju Truth Social zahvalil vsem državam, ki so resolucijo podprle, pa tudi Rusiji in Kitajski. Podporo resoluciji je označil za eno največjih soglasij v zgodovini ZN, ki da bo vodilo k nadaljnjemu miru po svetu.