TUJINA

Varnostni svet v svetu nevarnosti

San Francisco, 19.11.2022, 17:12 | Posodobljeno pred manj kot minuto

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 24. oktobra 1946 v San Franciscu in vse do danes služi kot izjemno pomemben globalni forum narodov, ki obravnava številna najbolj pereča globalna vprašanja in probleme. Eden izmed glavnih ciljev ustanovitve OZN je bil zagotavljanje trajnega miru in varnosti po vsem svetu. Glavna odgovornost glede ohranjanja mednarodnega miru in varnosti je bila podeljena enemu izmed organov OZN – Varnostnemu svetu.

Varnostni svet sestavlja pet stalnih držav članic (t.i. velikih pet – Kitajska, Ruska federacija, Velika Britanija, Francija in Združene države Amerike) ter deset nestalnih držav članic (mandat imajo dve leti). Stalnih pet članic ima pravico do nesoglasja (veto), ki omogoča, da se odločitve o vsebinskih vprašanjih ne sprejmejo. V zadnjih letih so veto vlagale skoraj vedno ene in iste države: Ruska federacija, Kitajska in Združene države Amerike – vsaka zaradi zaščite svojih nacionalnih interesov ter upravičevanja svojih dejanj. Takšna dejanja so večkrat pripeljala do funkcionalnega zastoja in nezmožnosti odziva Varnostnega sveta.

Besedilo je bilo pripravljeno v sklopu projekta Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Čeprav je torej naloga OZN in Varnostnega sveta zagotavljanje svetovnega miru, je vse bolj očitno, da se v današnjem nevarnem svetu ideji varnosti in trajnega miru brišeta oz. pozabljata. Pravzaprav bi lahko rekli, da živimo v času največje napetosti po drugi svetovni vojni. Reforma Varnostnega sveta je nujna, še posebej v luči aktualnih dogajanj na področju svetovne varnosti. Debate o prestrukturiranju Varnostnega sveta so prisotne že dalj časa. Prav tako se tudi OZN zavzema za reformo in prenovo svojega ključnega organa, vendar se do danes to še ni zgodilo. Zato se poraja vprašanje: na kak način razrešiti blokade v prihodnje, narediti delovanje Varnostnega sveta funkcionalno ter zagotoviti, da bo Varnostni svet učinkovito opravljal svojo nalogo? 

#1 Odprava pravice do veta 

Sedemindvajseti člen Ustanovne listine OZN jasno določa, da se lahko resolucije sprejemajo samo z vsaj devetimi glasovi nestalnih držav članic (od 15) – vključno z vsemi soglasnimi glasovi stalnih držav članic (5). Prvi najbolj smiseln predlog bi bil ravno odprava pravice do veta, ki je največji problem glede odločanja znotraj Varnostnega sveta. Sodeč po podatkovni bazi Varnostnega sveta je Ruska federacija (Sovjetska zveza pred letom 1991) veto do danes vložila 121-krat, Združene države Amerike so vložile veto 82-krat, Združeno kraljestvo 29-krat, Kitajska 17-krat in Francija 16-krat. Pri podrobnejši analizi vložitve je hitro razvidno, da države ščitijo svoje interese in strateške cilje (npr. ZDA – Bližnji vzhod in vprašanje Palestine, Rusija – Sirija, Severna Koreja, Bližnji vzhod, Kitajska – Bližnji vzhod, Venezuela, Afrika). Z odpravo pravice do veta stalnih držav članic bi lahko bile resolucije, ki zadevajo prizadeta območja, sprejete hitreje in učinkoviteje. Najpomembnejše pa je to, da bi tako Varnostni svet lahko zopet zagotavljal mednarodni mir in varnost, ki sta sedaj postavljena na stranski tir. Veliko vlogo pri glasovanju imajo ne samo geopolitični in nacionalni interesi, ampak tudi prijateljski odnosi med stalnimi članicami in državami, ki jih resolucije naslavljajo. Z odpravo veta in nadgradnjo sistema bi se lahko izognili takšnim izkoriščanjem in zagotovili primerno ukrepanje Varnostnega sveta. 

Petar Mrdović
Petar MrdovićFOTO: Homopolitikus

#2 Razširitev Varnostnega sveta 

V zadnjih letih se je stanje varnostnega ravnovesja zelo spremenilo. Od konca druge svetovne vojne je minilo že več kot 70 let in v tem času so številne države modernizirale in nadgradile svoje vojaške kapacitete. V zadnjih letih postajajo vojaško vse bolj močne Severna Koreja, Pakistan, Iran, Egipt idr. države, ki si želijo nadvlade v svojih regijah. Te države si vse bolj želijo tudi, da bi bil njihov glas upoštevan tudi mednarodno in zaradi tega razloga poskušajo najti načine, da se obstoječa struktura Varnostnega sveta spremeni. Vsekakor je potreben premislek glede formata, saj so se razmere v svetu precej spremenile od konca druge svetovne vojne. Format sestave Varnostnega sveta je potrebno prilagoditi sodobnemu času in najti ustrezno kontinentalno in regionalno zastopanost, ki ne bo omejena na mandate zgolj dveh let, ampak bo članstvo bolj permanentno. Veljalo bi razmisliti o uvedbi (pod)organa, ki bi skrbel za regionalna vprašanja in bi vanj bile vključene vse regionalne vojaške sile. Navsezadnje si tudi Evropska unija (EU) prizadeva za svojo zastopanost v Varnostnem svetu, kljub temu da ni vojaška sila. S sedežem v Varnostnem svetu bi EU lahko bolje uveljavljala svoje interese po svetu, spodbujala mednarodno varstvo človekovih pravic ter promovirala multilateralizem. S prestrukturiranjem francoskega sedeža v EU sedež bi lahko zastopanost pridobile vse države članice (med drugim tudi Nemčija in Italija, ki sta bili do sedaj zapostavljeni). Težava pa je predvsem v mednarodno pravnem smislu in določbah Ustanovne listine OZN, ki predvideva zgolj članstvo miroljubnih držav in ne mednarodnih organizacij.

#3 Brez dvojnih meril 

Članice Varnostnega sveta morajo zagovarjati politiko enakih pravil za vse. Trenutno je veliko število obsodb in resolucij ciljno usmerjenih proti državam, ki niso članice Varnostnega sveta. V teh resolucijah se obsoja njihove vojaške napade, poskuse in vaje, kljub temu, da določene članice Varnostnega sveta počnejo enake zadeve. Nedavni primer obsodb Pjongjanga zaradi izstrelitve in preizkušanja raket kaže na dvojna merila, namreč skupnih vojaških vaj Združenih držav Amerike in zaveznikov nihče ne obsoja. Takšna pristranskost je odraz dvojnih standardov in s takšnimi dejanji se ruši verodostojnost Varnostnega sveta kot svetovnega skrbnika miru in varnosti. 

#4 Prestrukturiranje po novem ravnovesju moči

Svet že dolgo ni več takšen, kot je bil ob nastanku OZN. Trenutna situacija v svetu nakazuje novo ravnovesje moči, ki ne bo več enako, kot je bilo do sedaj. Geopolitična situacija v svetu se je spremenila in v globalno geostrateško igro so se vključili številni novi akterji, ki so bili do sedaj delno zapostavljeni. Pomen regionalnih varnostnih struktur postaja vse pomembnejši za zagotavljanje kolektivne varnosti in zaščite. Vsi ti dejavniki odražajo novo strukturo ravnotežja, ki bo zaznamovala prihodnje odnose v svetu. V teh novih pogojih bo potrebno ohraniti mir in varnost po vsem svetu. V nasprotnem primeru se lahko vrnemo v hobbsovsko naravno stanje (človek človeku volk), torej stanje vojne vseh proti vsem. Varnostni svet OZN bo moral v teh turbulentnih časih strateško premisliti o svoji glavni nalogi in kako le-to uresničevati še v prihodnje. Kljub številnim težavam in pomanjkljivostim je Varnostni svet trenutno najboljša možna struktura za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. V prihodnosti bo potrebno uporabiti vse napore, da delovanje Varnostnega sveta ne bo postalo zgolj formalnost. 

Namizna aplikacija Internet Explorer odhaja v pokoj

Zagotovite si nemoten vstop v svet aktualnih novic in jo nadomestite z najnovejšo verzijo Chromea, Firefoxa, Safarija ali Microsoft Edgea.