Britanski BBC je doslej potrdil, da je bilo leta 2025 v vojni ubitih 40.201 ruskih vojakov. Ocenjujejo, da bo skupno število ubitih leta 2025 doseglo 80.000, kar bi bilo najsmrtonosnejše leto za Rusijo v Ukrajini od začetka vojne 24. februarja 2022. V letu 2024 je bilo potrjenih smrti približno 69.362, podobno kot leta pred tem. Skupno je britanski medij identificiral že 186.102 imen ruskih vojakov, ubitih v vojni. Kot poudarjajo, je resnično število smrtnih žrtev veliko višje, saj veliko smrtnih žrtev na bojišču ni zabeleženih. Vojaški strokovnjaki menijo, da bi ta analiza lahko predstavljala 45–65 % vseh smrtnih žrtev, kar pomeni, da se potencialno število ruskih smrtnih žrtev giblje med 286.000 in 413.500, so izračunali.
Tudi Ukrajina je utrpela velike izgube. Prejšnji mesec je predsednik Volodimir Zelenski povedal, da je bilo na bojišču uradno ubitih 55.000 Ukrajincev. Poleg tega veliko število ljudi velja za uradno pogrešane, je dejal, čeprav ni navedel natančne številke. Ocenjujejo, da je število ubitih Ukrajincev okoli 200.000.
Vas brez moških
Večina Rusov, ubitih v vojni, ima slovanske priimke. Vendar so izgube nesorazmerno visoke med majhnimi avtohtonimi skupinami, zlasti na gospodarsko šibkejših območjih Sibirije in Daljnega vzhoda, kot je Sedanka. V Sedanki živijo predvsem avtohtone skupine, ki so po vojnih pravilih lahko oproščene mobilizacije.
"Srce parajoče je, koliko naših ljudi je bilo ubitih," je za BBC povedala ena izmed vaščank. Na fronti so mož njene sestre, bratranci in sestrične, našteva.
Sedanka je majhna avtohtona vas na ruskem Daljnem vzhodu, skoraj 9000 kilometrov od Ukrajine. Od približno 250 prebivalcev se je 67 moških odpravilo borit v Ukrajino. Najmanj 19 jih je zdaj mrtvih ali pogrešanih, desetine pa so se vrnile ranjene ali psihično zlomljene.
Večina jih je odšla zaradi denarja. V kraju brez služb, brez infrastrukture in brez prihodnosti je vojna ponujala plače in bonuse, ki so bili veliko višji od vsega, kar je bilo na voljo doma. Lokalni uradniki so Sedanko poimenovali 'vas vojaške hrabrosti'. Vasi so obljubili podporo in priznanje, a se ni nič spremenilo.
Oddaljena ruska vas si zdaj želi priznanja za žrtvovanje toliko mož za Putinovo vojno v Ukrajini, vendar Kremelj ne želi izpostavljati odročnih delov Rusije, ki nosijo večino tega vojaškega bremena, ali ogromnega števila smrtnih žrtev, ki jih povzroča krvava vojna.
"Vsi naši moški so odšli," pravijo ženske v vasi. Zato se soočajo s številnimi težavami, saj so v odročni vasici za preživetje odvisni sami od sebe. Tako ni nikogar, ki bi pomagal pri težjih opravilih, kot je sekanje drvi za ogrevanje, ki pa so nujna za normalno življenje.
Kdaj bo konec vojne?
In medtem ko smrtne žrtve naraščajo, Rusija še naprej zavrača sodelovanje Evropejcev v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ne vidijo smisla v sodelovanju evropskih predstavnikov v pogajanjih. Predstavniki več evropskih držav so bili sicer ta teden prisotni ob robu mirovnih pogovorov v Ženevi.
"Evropejci niso zastopani za pogajalsko mizo, sploh niso vključeni v pogajalski proces, še več, velika večina stališč, ki jih izražajo v evropskih prestolnicah, bolj prispeva k nadaljevanju vojne kot k poskusom mirnega reševanja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Peskov.
Moskva Evropi zaradi dobave orožja Kijevu očita, da je naklonjena nadaljevanju spopadov do poraza Rusije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem hvali evropsko stran za podporo in si prizadeva za vidnejšo vlogo Evrope v pogajalskem procesu.
Na pogajanjih, v katerih posredujejo ZDA, zaenkrat ni na vidiku dogovora o končanju vojne. Moskva na primer zahteva, da Kijev umakne vojake iz tistih delov Donbasa, ki so še vedno pod ukrajinskim nadzorom. Ukrajinski predsednik to odločno zavrača.
Po navedbah Kremlja naj bi se pogajanja nadaljevala v dosedanji obliki med Rusi in Ukrajinci ob posredovanju ZDA. Letos sta se dva kroga pogajanj odvila v Abu Dabiju, ta teden pa so se strani sestale v Ženevi.
Datum in kraj nadaljevanja pogajanj še nista določena. Zelenski sicer pričakuje, da se bodo nadaljevala v Švici.
Vojna v Ukrajini je obsežen oborožen spopad, ki se je začel februarja 2022 z obsežno invazijo Rusije na Ukrajino. Gre za nadaljevanje konflikta, ki se je začel leta 2014 z rusko aneksijo Krima in podporo proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. Vojna je povzročila ogromne človeške žrtve, uničenje infrastrukture in begunsko krizo, ter močno vpliva na globalno varnost in gospodarstvo.
