V začetku tedna je znova "vzniknila" informacija o možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino. O tem je spet govoril francoski predsednik Emmanuel Macron. Dejal je, da sta za varnost Ukrajine pomembna dva stebra. Prvi je močna ukrajinska vojska, drugi pa napotitev zahodnih sil v Ukrajino. Dejal je, da je na to pripravljenih nekaj držav. "Več držav je pripravljenih to storiti, začenši z usposabljanjem in logistiko ter na koncu s prisotnostjo na območju, kjer ni konfliktov, torej ne na fronti, ne na spornih ozemljih, ampak tako, da so zavezniške sile prisotne na strani Ukrajine," je pojasnil francoski voditelj.
Vprašanje pa se zastavlja, ali lahko evropski voditelji dejansko izpolnijo Macronove ideje. Politico piše, da je to malo verjetno.
ZDA so doslej že večkrat zavrnile kakršnokoli udeležbo ameriških sil na ukrajinskih tleh in to znova ob tovrstnih ugibanjih zavrnile, je pa Trump, brez navajanja podrobnosti, na sestanku z Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji dejal, da bo Ukrajina imela zagotovila, ki bodo podobna 5. členu severnoatlantske pogodbe, ki govori o kolektivni obrambi članic Nata. Trump ni želel govoriti o podrobnostih.
Britanski premier Keir Starmer je v torkovi izjavi dejal, da se bodo skupine za načrtovanje sestale "v prihodnjih dneh, da bi dodatno okrepile načrte za zagotavljanje trdnih varnostnih jamstev in pripravile na napotitev mirovnih sil, če bi se sovražnosti končale".
Rusija temu kategorično nasprotuje, saj je bil eden od ključnih razlogov za rusko invazijo prepričanje Moskve, da bi z vstopom Ukrajine v Nato na ukrajinska tla prišle vojske zavezništva. Tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot njegova tiskovna predstavnica Marija Zaharova sta dejala, da bi napotitev zahodnih enot v Ukrajino pomenila samo še dodatno in nevarno eskalacijo konflikta.
Pri težavah udejanjenja tovrstnih idej pa ne gre zgolj za strah pred svarečimi besedami iz Moskve. Evropske države imajo problem pretopiti besede v prakso in doslej, kot navaja Politico, še niso našli rešitve. Organiziranje misije odpira ogromne zaplete. Katera država bi poslala vojake? Kakšni bi bili pogoji njihove namestitve? Kako bi se odzvali, če bi bili napadeni? Kdo bi plačal? In vse to brez ZDA. "Predsednik je dokončno izključil možnost prisotnosti ameriških vojakov na ukrajinskih tleh," je dejala tiskovna predstavnica Karolne Leavitt. Trump je večkrat ponovil, da bodo evropske države morale nositi breme tovrstnih projektov. "Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo. Želijo imeti, veste, prisotnost vojakov na terenu." Macron je za francosko televizijo omenjal tudi turške enote.
Veliko govora, malo dejanj
"Za velikimi besedami stoji meglena realnost," piše časnik. Evropski varnostni uradnik je opozoril, da bi vsaka tuja sila potrebovala vsaj "bojni mandat" za obrambo, če bi jo napadla Rusija, vendar je poudaril, da takšna misija ne bi imela pooblastil za uveljavljanje miru. To bo, je dejal uradnik, ostala naloga ukrajinske vojske.
Pomanjkanje opredelitve nalog razkriva tudi slabosti tistih, ki si najbolj želijo voditi, piše Politico. Macron in Starmer, oba voditelja jedrskih sil s sedeži v Varnostnem svetu ZN, želita pokazati, da še vedno igrata pomembno vlogo na svetovnem prizorišču. Vendar se oba soočata s političnimi in gospodarskimi ovirami, ki spodbujajo skepticizem glede sposobnosti njunih držav, da pošljejo sile v Ukrajino. "Če pomislimo, kako politično šibka sta Macron in Starmer, ni lahko videti, kako bo ta načrt izveden," je dejal eden od diplomatov EU. "Gospodarsko gledano nismo v najlažjem obdobju."
Medtem je Nemčija zavrnila možnost napotitve nemških vojakov v Ukrajino po sklenitvi mirovnega dogovora. Nedavno povečanje sredstev za obrambo še ne more dati tako hitrih rezultatov, da bi omogočil veliko napotitev na vzhod. Že pošiljanje 5000 vojakov na stalno misijo v Litvo obremenjuje Bundeswehr, piše Politico. "Preprosto nimamo osebja za velik kontingent," je za časnik dejal poslanec Socialnih demokratov Andreas Schwarz. "Že majhna napotitev bi bila izziv."
Svoje zadržke imajo tudi Turki, ki so člani Nata, ne pa EU. Pri tem bi se lahko zapletlo pri evropskem financiranju njihovega kontingenta, sploh ob verjetnem ostrem nasprotovanju Grčije in Cipra. Napotitev sil v Ukrajino zavrača tudi Poljska, ki pa ob tem dodaja, da bi lahko pomagala z logistiko. Macronu nasprotuje tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki se zavzema za sklenitev varnostnega pakta z Ukrajno, ne pa z napotitvijo sil, ki bi se lahko zapletle v vojno z Rusijo.
"Če bi umrl eden od naših vojakov, bi se pretvarjali, da se ni nič zgodilo, ali bi se morali odzvati? Ker če se bomo odzvali, je očitno, da bo moral to storiti NATO. In potem bi lahko kar takoj aktivirali klavzulo oz. 5. člen," je dejala Melonijeva.
Visoki poljski uradnik pa je za časnik dejal, da je celotna razprava preuranjena: "Nič se ne bo zgodilo, ker se boji ne ustavljajo. Zdi se, da Američani niso pripravljeni iti predaleč proti Rusiji, Evropejci pa še naprej podpirajo Ukrajino, zato smo v zastoju."
Kakšna je evropska pogajalska strategija?
Evropski voditelji ne verjamejo, da je Vladimir Putin iskren glede mirovnega sporazuma – zato je njihova strategija, da se "poigravajo" z Donaldom Trumpom in ga hvalijo, dokler končno ne pride do istega zaključka in spozna, da bo moral biti do Kremlja strožji, v drugem prispevku piše Politico.
Evropska stran meni, da je to pristop, ki zagotavlja uspeh v vsakem primeru. Z veseljem bodo sprejeli sporazum z varnostnimi zagotovili za Ukrajino, vendar je njihov glavni imperativ "razkriti blef ruskega voditelja" in lobirati za strožje sankcije.
Macron je pred odhodom v Washington dejal: "Ali mislim, da si predsednik Putin želi miru? Odgovor je ne. Če želite moje najgloblje prepričanje: Ne. Ali mislim, da si predsednik Trump želi miru? Da. Ne mislim, da si predsednik Putin želi miru. Mislim, da si želi kapitulacije Ukrajine. To je tudi predlagal."
Medtem ko naj bi že potekale priprave na morebitni vrh, na katerem bi sodelovala Rusija in Ukrajina, so evropski voditelji imeli vrsto nujnih pogovorov. Po besedah petih diplomatov, ki so želeli ostati anonimni, so se predsedniki, premierji in veleposlaniki v veliki meri strinjali z Macronom. Izrazili so globoko skepso glede tega, da se bo Kremelj pogajal v dobri veri – vendar so bili optimistični, da bo Washington kaznoval Rusijo, če se bo izkazalo, da je Putin največja ovira za mir.
Jasno je, da bo, če se znajdemo v situaciji, ko bo Putin dokazal, da ne želi končati vojne, to prisililo Trumpa k ukrepanju in okrepilo argumente za sankcije, je dejal eden od evropskih diplomatov.
