Včasih po Peruju s konjem, danes s helikopterjem

Kot poroča CNN, je papež ob prihodu v Peru poudaril, da ima njegova vrnitev v državo zanj poseben pomen. "Lahko vam povem, da se vračam v svojo domovino," je dejal pred predsednico in drugimi predstavniki političnega vrha. Dodal je, da so ga Perujci sprejeli za svojega, ga vabili v svoje domove in z njim delili tudi tradicionalno jed ceviche. Prav Peru ga je po njegovih besedah oblikoval kot duhovnega voditelja.

V Peru je prvič prišel leta 1985 kot misijonar. V naslednjih letih je deloval v različnih delih države, med drugim v Trujillu, od leta 2015 do leta 2023 pa je bil škof v Chiclayu. Leta 2023 ga je papež Frančišek imenoval za prefekta Dikasterija za škofe, zaradi česar se je preselil v Rim. Pozneje je postal kardinal, leta 2025 pa je bil izvoljen za papeža.

Kako močno je bil Prevost povezan z ljudmi v Peruju, ponazarja dobro njegova vrnitev v andske kraje, ki jih je nekoč obiskoval kot škof. Kot poroča Letters from Leo, je papež v soboto iz Chiclaye z vojaškim helikopterjem odletel v kraj Santa Cruz de Succhabamba, visoko v Andih. Tamkajšnje prebivalce je pred leti obiskoval precej manj udobno, s terenskim vozilom, ponekod pa je moral pot nadaljevati celo na konju, ko se je cesta končala.

Na tamkajšnji planoti ga je pričakalo več deset tisoč ljudi, nekateri so zaradi pričakovanja njegovega prihoda tam prenočili. Okoli 500.000 ljudi pa se je zbralo pri maši na planoti Pampas de Pimentel.

V Santa Cruzu je zadnjo mašo pred odhodom v Rim daroval 28. septembra 2022. Takrat je obljubil, da se bo še vrnil. Ob tokratnem srečanju z verniki je dejal, da se mu je uresničila velika želja, ki mu jo je omogočil Bog. "Gospod pozna poti, po katerih hodite, utrujenost, skrbi in izzive, s katerimi se soočate," je povedal zbranim.

Tudi po izvolitvi za papeža je Leon XIV. ohranil tesne vezi s Perujem. Kot poroča Vatican News, se je med obiskom v Chiclayu srečal z duhovniki, redovniki, redovnicami, bogoslovci in predstavniki pastoralnih svetov. Vernike je pozval, naj vero prenašajo v vsakdanje življenje, v ospredje postavljajo Kristusa ter s svojo dejavnostjo in dobrodelnostjo pričujejo za evangelij.

Obiskal je tudi kapelo svetega Oscarja Romera, kjer se je zahvalil skupnosti za molitve in podporo med njegovim okrevanjem po operaciji. Pozneje je na katoliški univerzi svetega Turibija iz Mogroveja poudaril pomen dialoga med vero in razumom ter pozval univerze, naj iskanje resnice usmerijo v dobro človeštva.

Njegova vrnitev pa ni bila namenjena zgolj obujanju lepih spominov. CNN poroča, da se je papež srečal tudi s šestimi žrtvami spolnih zlorab, ki so jih zagrešili člani duhovščine oziroma skupin, povezanih z vplivnim katoliškim združenjem Sodalitium Christianae Vitae. Z njimi se je pogovoril o njihovih izkušnjah in potrebi po spremembah. Pred tem je tudi perujske škofe pozval, naj se na primere zlorab odzovejo s pravičnostjo, popravo storjene škode in odločnim preprečevanjem novih primerov.

Eden najmočnejših spominov na njegovo delo v Peruju sega v čas pandemije covida-19. Država je bila med najhuje prizadetimi na svetu, saj je po podatkih univerze Johns Hopkins zaradi bolezni umrlo več kot 219.000 ljudi. Bolnišnicam je primanjkovalo kisika, bolniki pa so zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe umirali tudi na ulicah.

Takratni škof Prevost je po poročanju CNN organiziral zbiranje sredstev za nakup kisikovih naprav. Skupaj z organizacijo Karitas v Chiclayu jim je uspelo zbrati več kot 380.000 dolarjev, s katerimi so kupili dve napravi.

Obenem je skrbel za ljudi, ki so zaradi strogih omejitev ostali brez osnovnih življenjskih potrebščin. Duhovnik José Del Rosario, ki je z njim sodeloval v škofiji Callao, se spominja, da je Prevost kljub več kot 700 kilometrov dolgi poti iz Chiclaye redno prihajal pomagat prebivalcem. Hrano in druge potrebščine je razdeljeval osebno, ob tem pa ljudem nudil tudi duhovno podporo.

"Dal nam je veliko upanja in skrbel za naše ljudi. Bil je človek, ki je bil zelo blizu ljudem, obenem pa zelo ponižen," se ga spominja Del Rosario.

Prevost je bil dejaven tudi ob naravnih nesrečah. Med poplavami zaradi obalnega pojava El Niño leta 2017 in ciklona Yaku leta 2023 je obiskoval prizadeta območja ter pomagal prebivalcem. Janinna Sesa, nekdanja direktorica Karitasa v Chiclayu, ki je z njim sodelovala osem let, se spominja, da se ni zadrževal v ozadju, temveč je obul gumijaste škornje in se prebijal skozi vodo in blato, da bi pomagal ljudem.

Ko je ciklon Yaku leta 2023 prizadel sever države, je Prevost pozval k zbiranju pomoči za več kot 10.000 prizadetih prebivalcev.

Pomemben del njegovega delovanja je bila tudi pomoč venezuelskim migrantom, ki so v velikem številu prihajali v Peru. V državi jih je po podatkih, ki jih navaja CNN, do novembra 2025 živelo več kot 1,6 milijona. Prevost je v Chiclayu spodbujal ustanovitev komisije za pomoč migrantom in preprečevanje trgovine z ljudmi. Skrbel je za zbiranje hrane, oblačil, odej in zdravil, sodeloval pa je tudi pri vzpostavitvi naselja San Vicente de Paúl, kjer so migranti lahko našli zatočišče.

Poleg osnovne pomoči je zagovarjal tudi ureditev njihovega pravnega statusa, da bi se lahko zaposlili in vključili v družbo.