Več kot 1300 mrtvih zaradi vročine, stavbe niso zgrajene za takšne temperature

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na družbenem omrežju X zapisal, da je bilo od začetka vročinskega vala zabeleženih več kot 1300 presežnih smrti, povezanih z visokimi temperaturami.

"Vročinski stres pogosto imenujemo tihi ubijalec. Evropski domovi, delovna mesta in šole niso bili zgrajeni za takšne temperature," je opozoril.

Po njegovih besedah je Evropa najhitreje segrevajoča se celina na svetu, saj se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Najbolj zaskrbljujoči podatki prihajajo iz Francije. Nacionalna agencija za javno zdravje je sporočila, da so med 24. in 27. junijem zabeležili približno tisoč smrti več, kot bi jih pričakovali glede na običajno umrljivost.

Največji porast je bil med starejšimi od 65 let, zdravstvene oblasti pa so zaznale tudi približno 40-odstotno povečanje števila ljudi, ki so umrli doma. Opozorile so, da gre za začasne podatke in da bo končno število žrtev najverjetneje še višje.

Francoski minister za notranje zadeve je medtem sporočil, da je od začetka vročinskega vala med kopanjem umrlo najmanj 74 ljudi. Večina se jih je utopila v rekah, jezerih in ribnikih brez organiziranega nadzora.

Nedelja je prinesla nove temperaturne rekorde v več evropskih državah.

V Nemčiji so meteorologi izmerili rekordnih 41,7 stopinje Celzija v kraju Coschen ob poljski meji, s čimer so podrli rekord, postavljen le dan prej.

Na Poljskem so v mestu Subice izmerili 40,5 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura od začetka meritev pred več kot stoletjem.

Češka je prav tako postavila nov državni rekord. V kraju Doksany severno od Prage se je živo srebro povzpelo do 41,9 stopinje Celzija. Rekord za ta del leta je padel tudi na Madžarskem, kjer so v Budakalászu izmerili 40,7 stopinje.

Po ocenah meteorologov se je z najmanj 35 stopinjami Celzija v nedeljo soočalo več kot 191 milijonov prebivalcev Evrope.

Izjemna vročina povzroča težave tudi infrastrukturi.

V vzhodni Nemčiji je zagorel gozd na območju nekdanjega vojaškega poligona, kjer je v zemlji še vedno veliko neeksplodiranega streliva iz druge svetovne vojne. Zaradi eksplozij so morali gasilci večkrat prekiniti gašenje, približno 650 prebivalcev pa je bilo evakuiranih.

V Leipzigu je zaradi poškodb na tirih obstal tramvajski promet. Zaradi vročine se je asfalt in tesnilna masa na kretnicah začela mehčati in zatekati v železniške naprave, zato varen promet ni bil več mogoč.

V Berlinu je policija prebivalce in turiste hladila z vodnimi topovi, nemški železniški prevoznik Deutsche Bahn pa je ljudem odsvetoval nenujna potovanja.

Ob premikanju vročinskega vala proti vzhodu so dele zahodne Evrope že zajela močna neurja.

V severni Franciji so nevihte z močnim vetrom in udari strel povzročile številne poškodbe, poplavljene hiše ter izpade električne energije. Brez oskrbe je ostalo več kot 60.000 gospodinjstev.

V Belgiji je po poročanju tamkajšnjih medijev moški umrl, ko je na njegovo vozilo padlo drevo.

Tudi Nemška vremenska služba (DWD) je za dele Bavarske in Spodnje Saške izdala opozorila pred silovitimi nevihtami, debelo točo in izjemno močnimi nalivi. Ponekod pričakujejo do 45 litrov dežja na kvadratni meter v eni uri.

Po besedah generalnega direktorja WHO podnebne spremembe povzročajo, da so vročinski valovi, ki so nekoč veljali za pojav enkrat na generacijo, danes skoraj vsakoletni.

Zato je evropske države pozval, naj pripravijo učinkovite načrte za zaščito prebivalcev pred vročino in prilagodijo zdravstvene sisteme na vse pogostejše ekstremne vremenske razmere.

Meteorologi sicer pojasnjujejo, da je za rekordne temperature odgovoren tako imenovani "vročinski kupolasti sistem" (heat dome). Pri tem vremenskem pojavu se zrak spušča proti tlom, se pri tem stiska in dodatno segreva, hkrati pa preprečuje nastanek oblakov, zato sonce površje segreva še intenzivneje.