Buren preobrat: od 41 stopinj Celzija do hudih neurij

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na družbenem omrežju X zapisal, da je bilo od začetka vročinskega vala zabeleženih več kot 1300 presežnih smrti, povezanih z visokimi temperaturami.

"Vročinski stres pogosto imenujemo tihi ubijalec. Evropski domovi, delovna mesta in šole niso bili zgrajeni za takšne temperature," je opozoril.

Po njegovih besedah je Evropa najhitreje segrevajoča se celina na svetu, saj se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Najmanj 130 milijonov ljudi po vsej Evropi, pretežno v osrednjem in vzhodnem delu celine, bo danes doživelo temperature 35 stopinj Celzija in več, medtem ko se bo 269 milijonov ljudi soočilo s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, kažejo izračuni francoske tiskovne agencije AFP.

Te številke so sicer nižje v primerjavi z nedeljo, ko je temperature nad 35 stopinj Celzija doživelo več kot 191 milijonov ljudi v Evropi, nad 30 stopinj Celzija pa 380 milijonov ljudi, kažejo izračuni AFP, ki temeljijo na napovedih nemške meteorološke službe in projekcijah prebivalstva za leto 2025 Skupnega raziskovalnega središča.

Najbolj zaskrbljujoči podatki prihajajo iz Francije. Nacionalna agencija za javno zdravje je sporočila, da so med 24. in 27. junijem zabeležili približno tisoč smrti več, kot bi jih pričakovali glede na običajno umrljivost.

Največji porast je bil med starejšimi od 65 let, zdravstvene oblasti pa so zaznale tudi približno 40-odstotno povečanje števila ljudi, ki so umrli doma. Opozorile so, da gre za začasne podatke in da bo končno število žrtev najverjetneje še višje.

Francoski minister za notranje zadeve je medtem sporočil, da je od začetka vročinskega vala med kopanjem umrlo najmanj 74 ljudi. Večina se jih je utopila v rekah, jezerih in ribnikih brez organiziranega nadzora.

V celinski Franciji, ki je bila prejšnji teden v primežu vročinskega vala, vročina sicer popušča, še vedno pa bo temperature nad 35 stopinj doživelo približno tri milijone ljudi.

Nedelja je prinesla nove temperaturne rekorde v več evropskih državah.

Na obsežnem območju okoli Karpatov in na Balkanu, ki zajema skoraj celotno Madžarsko, pa tudi Hrvaško, Srbijo, Avstrijo, južno Poljsko, Romunijo in zahodno Ukrajino, naj bi se danes temperature povzpele nad 35 stopinj Celzija.

V Nemčiji so meteorologi izmerili rekordnih 41,7 stopinje Celzija v kraju Coschen ob poljski meji, s čimer so podrli rekord, postavljen le dan prej.

Na Poljskem so v mestu Subice izmerili 40,5 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura od začetka meritev pred več kot stoletjem.

Češka je prav tako postavila nov državni rekord. V kraju Doksany severno od Prage se je živo srebro povzpelo do 41,9 stopinje Celzija. Rekord za ta del leta je padel tudi na Madžarskem, kjer so v Budakalászu izmerili 40,7 stopinje.

Temperaturni rekord je danes padel tudi na Slovaškem. V kraju Turna nad Bodvou blizu meje z Madžarsko so danes zabeležili rekordno visoko temperaturo 41 stopinj Celzija, s čimer je bil presežen rekord 40,3 stopinje iz leta 2007. Višjo temperaturo od dosedanjega rekorda so zabeležili tudi na dveh drugih merilnih postajah blizu madžarsko-slovaške meje.

Madžarska je bila prav tako blizu rekorda – v osrednjem delu države so izmerili 41,8 stopinje Celzija, le 0,1 stopinje manj od rekorda iz leta 2007. Premier Peter Magyar je prebivalce pozval, naj delajo od doma, če imajo to možnost, in se ne zadržujejo na prostem v času največje vročine.

Temperature nad 35 stopinj naj bi doživelo tudi približno 30 milijonov ljudi v Italiji, zlasti v gosto poseljeni Padski nižini, prizadet pa bo tudi jugozahod Iberskega polotoka.

Tudi na Portugalskem ponekod še ves teden pričakujejo visoke temperature. Te bi se lahko v dolini Tagus in pokrajini Alentejo v četrtek gibale med 40 in 43 stopinj Celzija, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Izjemna vročina povzroča težave tudi infrastrukturi.

V vzhodni Nemčiji je zagorel gozd na območju nekdanjega vojaškega poligona, kjer je v zemlji še vedno veliko neeksplodiranega streliva iz druge svetovne vojne. Zaradi eksplozij so morali gasilci večkrat prekiniti gašenje, približno 650 prebivalcev pa je bilo evakuiranih.

V Leipzigu je zaradi poškodb na tirih obstal tramvajski promet. Zaradi vročine se je asfalt in tesnilna masa na kretnicah začela mehčati in zatekati v železniške naprave, zato varen promet ni bil več mogoč.

V Berlinu je policija prebivalce in turiste hladila z vodnimi topovi, nemški železniški prevoznik Deutsche Bahn pa je ljudem odsvetoval nenujna potovanja.

Ob premikanju vročinskega vala proti vzhodu so dele zahodne Evrope že zajela močna neurja.

V severni Franciji so nevihte z močnim vetrom in udari strel povzročile številne poškodbe, poplavljene hiše ter izpade električne energije. Brez oskrbe je ostalo več kot 60.000 gospodinjstev.

V Belgiji je po poročanju tamkajšnjih medijev moški umrl, ko je na njegovo vozilo padlo drevo.

Tudi Nemška vremenska služba (DWD) je za dele Bavarske in Spodnje Saške izdala opozorila pred silovitimi nevihtami, debelo točo in izjemno močnimi nalivi. Ponekod pričakujejo do 45 litrov dežja na kvadratni meter v eni uri.

V Italiji so včeraj več krajev zajela silovita neurja z močnimi nalivi, točo in vetrom. V dolinah Valtellina in Valchiavenna v Lombardiji so močni nalivi povzročili poplave, manjše zemeljske plazove in prometni kaos. Na ceste so padala drevesa in skale, zaradi dreves na železniški infrastrukturi pa je bil med Colicom in Morbegnom prekinjen železniški promet. Potnike so prevažali z nadomestnimi avtobusi.

Hudo je bilo tudi na Južnem Tirolskem med Meranom in Avelengom. Po približno 50 milimetrih dežja v eni uri je območje zasul obsežen blatni plaz, ki je tri stanovanjske hiše zasul vse do drugega nadstropja. Lažje je bilo poškodovanih pet ljudi, iz ogroženih stavb pa so evakuirali 69 prebivalcev. Reševalne akcije so dodatno otežili novi plazovi, ki so se sprožili kmalu po prvem.

Meteorologi napovedujejo, da bo vročina vztrajala še v ponedeljek in torek, od srede pa naj bi Italijo dosegla hladna fronta s severa Evrope. Pričakovati je občutno ohladitev, hkrati pa veliko nevarnost silovitih neviht, debele toče in močnih sunkov vetra. Po kratkotrajnem premoru naj bi se proti koncu tedna afriški anticiklon znova okrepil, z njim pa tudi vročina.

Avstrija je med koncem tedna doživela še en zgodovinski mejnik vročinskega vala. V kraju Neulengbach v Spodnji Avstriji so ponoči izmerili 27,5 stopinje Celzija, kar je najvišja doslej izmerjena najnižja nočna temperatura v zgodovini meritev. Prejšnji rekord je znašal 26,9 stopinje.

Tropska noč je zajela tudi Dunaj, kjer se temperatura vso noč ni spustila pod 27 stopinj. Še ob polnoči so v središču Dunaja, Linzu in Retzu namerili več kot 30 stopinj, zato številni prebivalci zaradi vročine niso mogli spati.

Vročinski val je že v nedeljo prinesel nov temperaturni rekord, saj so na Dunaju prvič v zgodovini meritev izmerili 40 stopinj Celzija.

Avstrijska meteorološka služba GeoSphere opozarja na izjemno toplotno obremenitev. Zaradi vročega subtropskega zraka grozijo pregretje telesa, izčrpanost, utrujenost, v hujših primerih pa tudi omotica in zmedenost. Prebivalcem svetujejo zadostno pitje tekočine, izogibanje fizičnim naporom v najbolj vročem delu dneva ter posebno skrb za otroke, starejše in druge ranljive skupine.

Medtem ko vzhod Avstrije še naprej pestijo ekstremne temperature, je zahod države v nedeljo zvečer zajelo silovito neurje. Tirolsko so prizadeli močni nalivi, toča in zemeljski plazovi, strela pa je zanetila gozdni požar. V dolini Kaunertal je bilo zaradi neurja začasno odrezanih okoli 200 ljudi, ponekod je odpovedalo tudi mobilno omrežje.

Meteorologi tudi za ponedeljek napovedujejo do 39 stopinj, krajevno na vzhodu ponovno celo do 40 stopinj Celzija. Hkrati se z zahoda približujejo močne nevihte z nalivi, točo in sunki vetra. Prva omilitev vročine je pričakovana v noči na torek, vendar bo na vzhodu države ostalo neobičajno toplo.

Po besedah generalnega direktorja WHO podnebne spremembe povzročajo, da so vročinski valovi, ki so nekoč veljali za pojav enkrat na generacijo, danes skoraj vsakoletni.

Zato je evropske države pozval, naj pripravijo učinkovite načrte za zaščito prebivalcev pred vročino in prilagodijo zdravstvene sisteme na vse pogostejše ekstremne vremenske razmere.

Meteorologi sicer pojasnjujejo, da je za rekordne temperature odgovoren tako imenovani "vročinski kupolasti sistem" (heat dome). Pri tem vremenskem pojavu se zrak spušča proti tlom, se pri tem stiska in dodatno segreva, hkrati pa preprečuje nastanek oblakov, zato sonce površje segreva še intenzivneje.