Več kot 176.000 ton goriva iz Južne Koreje kljub sankcijam končalo v Rusiji

Po podatkih pristaniških evidenc in ladijskih sledilnih sistemov je bilo več kot 176.000 ton goriva iz več južnokorejskih pristanišč na sedem tankerjev naloženih v 14 pošiljkah, namenjenih na ruski Daljni vzhod. Tri ladje so bile pod sankcijami Združenega kraljestva in EU. Eden od tankerjev je gorivo prevzel s pretovorom z druge ladje v južnokorejskih vodah, kar lahko oteži ugotavljanje izvora tovora in ladjam omogoča, da se izognejo pristaniškim terminalom.

"Šokantno je, da so tankerji pod sankcijami EU v južnokorejskih pristaniščih nalagali gorivo in ga nato prepeljali v Rusijo," je za The Guardian dejal Isaac Levi iz finskega Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Po njegovih besedah takšne pošiljke spodkopavajo sankcijski režim in podporo Južne Koreje Ukrajini.

Največji prevoznik, sankcionirani tanker Layla, je julija in avgusta iz Ulsana v Vladivostok prepeljal skupno približno 57.000 ton dizla. Pri drugi plovbi je kot namembni kraj navedel japonski Niigato, nato pa odplul proti Vladivostoku.

Sankcionirani ruski tanker Astoria je v Ulsanu prevzel skoraj 11.000 ton goriva in prav tako kot cilj navedel Japonsko, nato pa odplul v Rusijo.

Tretji sankcionirani tanker Chongchon v pristanišču sploh ni pristal. V začetku avgusta je približno 26.000 ton goriva prevzel od nesankcioniranega tankerja Celeste I. Tudi Chongchon je kot namembni kraj navedel Singapur, nato pa nadaljeval proti Vladivostoku.

Ni jasno, kdo je bil lastnik oziroma prodajalec goriva, saj južnokorejske pristaniške evidence teh podatkov ne vsebujejo. Lastniki in upravljavci štirih tankerjev na vprašanja The Guardiana niso odgovorili.

Povečan uvoz goriva sovpada z upadom ruske zmogljivosti rafiniranja nafte zaradi ukrajinskih napadov z brezpilotniki. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bila proizvodnja ruskih rafinerij junija najnižja v več kot dveh desetletjih, proizvodnja dizla pa skoraj 30 odstotkov nižja kot lansko leto.

Rusija je avgusta po morju uvozila 368.000 ton naftnih derivatov, kar je več kot sedemkrat toliko kot mesec prej in največ po začetku polne invazije na Ukrajino. Južna Koreja je k temu prispevala 112.000 ton oziroma 31 odstotkov celotnega uvoza, več je prispevala le Indija.

Čeprav so pri prevozu sodelovale sankcionirane ladje, pošiljke po navedbah The Guardiana ne kažejo na kršitev južnokorejske zakonodaje. Ukrepi Seula proti Rusiji so namreč osredotočeni predvsem na izvozne omejitve za določeno blago, med drugim industrijsko opremo, elektroniko in vozila.

Južna Koreja je sicer Ukrajini zagotavljala humanitarno pomoč in nevojaško opremo ter leta 2023 obljubila 2,3 milijarde dolarjev podpore, večinoma v obliki posojil. Hkrati se je Seul izogibal neposredni dobavi orožja Ukrajini in si prizadeval ohraniti možnosti za odnose z Moskvo.

Južnokorejsko zunanje ministrstvo na vprašanja o konkretnih pošiljkah in sankcioniranih tankerjih ni odgovorilo. Poudarilo je le, da država kot "odgovorna članica mednarodne skupnosti" podpira prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter da je svoje izvozne omejitve proti Rusiji razširila na 1.402 dodatna, nestrateška izdelka z velikim potencialom za vojaško uporabo.