Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo od začetka premirja v Gazi ubitih skoraj 1000 ljudi, umrlo je tudi pet izraelskih vojakov, poroča AP News. Po evidenci ministrstva za zdravje je skupno število smrtnih žrtev od začetka vojne zdaj doseglo 73.001. Od začetka spopadov 7. oktobra 2023 je bilo ranjenih več kot 173.200 ljudi.
Ministrstvo za zdravje, ki deluje v okviru vlade pod vodstvom Hamasa, zaposluje zdravstvene strokovnjake in vodi podrobne evidence, ki jih agencije Združenih narodov in neodvisni strokovnjaki na splošno ocenjujejo kot zanesljive. Pri svojih podatkih pa ne ločuje med civilisti in borci, navaja pa, da ženske in otroci predstavljajo približno polovico vseh smrtnih žrtev.
Izrael sicer trdi, da si prizadevajo preprečiti civilne žrtve, za njihovo smrt pa krivijo Hamas.
Krhek sporazum
Sporazum o prekinitvi ognja, dosežen oktobra ob posredovanju Združenih držav Amerike, je ustavil obsežne vojaške operacije in omogočil vrnitev vseh preostalih talcev. Vendar pa so se drugi deli dogovora znašli v slepi ulici, saj Hamas zavrača razorožitev, izraelske sile pa so namesto umika nadaljevale vojaške operacije v Gazi. Obe strani drugo obtožujeta kršenja sporazuma, hkrati pa zatrjujeta, da ta še vedno velja.
Napredek pri vseh drugih vprašanjih – vključno z obnovo območja, umikom izraelskih vojakov in vzpostavitvijo nove palestinske vlade – je po besedah Nikolaja Mladenova, vodilnega diplomata, ki nadzoruje premirje v Gazi ob posredovanju ZDA, blokiran zaradi zastoja glede razorožitve Hamasa.
Vojna je razselila večino palestinskega prebivalstva, ki šteje več kot dva milijona ljudi, velike dele območja spremenila v ruševine ter povzročila hudo pomanjkanje hrane, zdravil in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. K temu je prispevalo tudi zaprtje mejnih prehodov z Gazo, pri čemer vse razen enega nadzira Izrael.


















































































