Več mesecev možgansko mrtva ženska z urgentnim carskim rezom rodila dečka

Novico o rojstvu dečka Chanceja je sporočila mama Adriane Smith, poroča The Guardian. Američanko so za možgansko mrtvo razglasili že februarja, vendar je zaradi stroge zakonodaje zvezne države Georgia, ki prepoveduje splav po tem, ko je pri plodu zaznan srčni utrip, niso smeli odklopiti z aparatov, ki so jo ohranjali "pri življenju".

Adriana je v petek rodila s pomočjo carskega reza, dečka pa so nato premestili na oddelek za intenzivno nego novorojenčkov. Deček naj bi ob porodu tehtal le dobrega pol kilograma. "Pričakujejo, da bo v redu. A trenutno se bori," je dejala dečkova babica April Newkirk, ki si želi le, da bi ljudje, ki spremljajo zgodbo nihove družine, dečku namenili molitev.

Mamo novorojenčka pa naj bi, kot so dejali v začetku tedna, z naprav že odklopili. "Težko je. Težko je predelati vse, kar se je zgodilo," je dejala Newkirkova.

Newkirkova je ameriškim medijem pred tem razkrila, da mora družina v skladu z državno zakonodajo Adriano ohraniti pri življenju vse do rojstva otroka. V bolnišnici je bila na naprave, ki so jo ohranjale pri življenju, priklopljena vse od februarja.

Ženska je zdravniško pomoč poiskala zaradi močnih glavobolov, a so jo takrat iz bolnišnice Northside v Atlanti odpustili le z zdravili. Po besedah njene mame naj zdravniki ne bi opravili nobenih pregledov in testov. Naslednje jutro je Adrianinega partnerja prebudilo njeno glasno hlastanje za zrakom. Nemudoma je poklical reševalce, v bolnišnici pa so kasneje ugotovili, da ima v možganih številne krvne strdke. Takrat so jo razglasili za možgansko oz. pravno mrtvo.

V ameriški zvezni državi Georgia je splav nezakonit po šestih tednih nosečnosti oz. ko pri plodu zaznajo srčni utrip. Prepoved ima sicer izjemo, in sicer če je splav potreben za ohranitev življenja ženske, kar v primeru Adriane Smith ni veljalo.

Njen primer je sprožil ogorčenje po celotni državi. "Nismo imeli izbire ali besede pri tem, kaj se zgodi z njo," je pred meseci dejala njena mama. "Seveda si želimo otroka, ki je del moje hčere. Toda odločitev bi morala biti prepuščena nam, ne državi," je dejala. Zdravniki naj bi ji namreč takrat dejali, da nimajo druge izbire, kot da njeno hčer obdržijo pri življenju do poroda, je poroča AP News.

Profesorica prava na Univerzi v Virginiji Lois Shepherd sicer dvomi, da je bilo vzdrževanje življenja v primeru 30-letne nosečnice zakonsko obvezno. Republikanski senator Ed Setzler pa je medtem dejal, da podpira razlago, ki jo je uporabila bolnišnica Emory. "Prav je, da bolnišnica stori vse, kar je v njeni moči, da reši otrokovo življenje," je dejal ter dodal, da slednje poudari vrednot "nedolžnega človeškega življenja". Takrat je dejal še, da lahko družina Smithove njenega otroka obdrži ali pa ga da v posvojitev.

Da gre za izjemno zapleteno situacijo tako z etičnega kot z medicinskega vidika, je poudaril tudi zdravnik Vincenzo Berghella na univerzi Thomas Jefferson v Filadelfiji, sicer soavtor študije iz leta 2021, v kateri so pregledali pretekle medicinske primere, ko so nosečnost ženske podaljšali, čeprav so jo razglasili za možgansko mrtvo. V 27 od 35 primerov so bili otroci živorojeni in povečini razglašeni za zdrave.

A je ob tem tudi sam opozoril, da so bile ženske v teh primerih že v precej višjih mesecih nosečnosti. V 35 primerih, ki jih je preučeval, je zdravnikom uspelo nosečnost podaljšati v povprečju zgolj za sedem tednov (manj kot dva meseca), preden so bili prisiljeni posredovati, je poročal AP News.