V ruskem zračnem napadu na vas v regiji Zaporožje je bila po navedbah ukrajinske civilne zaščite sinoči uničena ena stanovanjska stavba, še ena pa je poškodovana. Poleg štirih smrtnih žrtev iz regije poročajo tudi o enem poškodovanem otroku.
Guverner ruske regije Smolensk Vasilij Anohin je danes v videoposnetku, objavljenem na Telegramu, sporočil, da so v ukrajinskem napadu na kemično tovarno v Dorogobužu umrle štiri osebe, še deset pa je ranjenih. Ruski preiskovalni odbor pa je pozneje v izjavi sporočil, da je v napadu na tovarno umrlo sedem ljudi.
Po navedbah odbora je Ukrajina na civilno tovarno izstrelila najmanj 30 dronov, opremljenih z eksplozivnimi napravami, ki so povzročili veliko škodo. Anohin je dodal, da oblasti razmišljajo o tem, da bi zaradi varnosti evakuirale prebivalce iz bližnje vasi.
Po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform gre za kemično tovarno, kjer proizvajajo dušikova gnojila in kemične izdelke, med drugim tudi snov, ki se lahko industrijsko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. Omenjena tovarna je bila napadena že decembra 2025.
Včeraj je bila sicer četrta obletnica začetka ruske agresije na Ukrajino. ZDA, ki si želijo, da bi se vojna končala do poletja, pritiskajo na obe strani, da končata vojno, in so v zadnjih tednih posredovale v več krogih pogovorov, ki pa doslej niso prinesli preboja.
V Varnostnem svetu ZN pozivi h končanju vojne v Ukrajini
Ob obletnici začetka vojne v Ukrajini se je včeraj na zasedanju sešel tudi Varnostni svet Združenih narodov (ZN). Na srečanju so se vrstili pozivi Rusiji, naj preneha z agresijo, niso pa sprejeli konkretnih ukrepov. Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je poudarila, da mora mednarodna skupnost uporabiti vsa diplomatska sredstva, da doseže mir.
"Vojna ostaja madež na naši kolektivni vesti. Uničila je življenja, opustošila skupnosti in poglobila nestabilnost v regiji in svetu," je dejala. Po njenih besedah je v vojni v Ukrajini doslej umrlo najmanj 15.000 civilistov, 41.000 jih je bilo ranjenih, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Poudarila je tudi, da je Rusija sredi zime okrepila napade na ukrajinski energetski sistem.
Vojna neposredno ogroža varnost in zaščito ukrajinskih jedrskih objektov, zato se mora igra jedrske rulete nemudoma končati, je poudarila. Ob tem je spomnila, da je Varnostni svet ZN natanko pred letom dni sprejel resolucijo s pozivom k hitremu koncu spopadov.
Generalna skupščina je na izrednem zasedanju pred tem sprejela resolucijo v podporo trajnemu miru v Ukrajini kljub poskusu ZDA, da se iz nje črta besedilo, ki znova potrjuje suverenost Ukrajine in poziva k celovitemu miru v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN.
Varnostni svet ZN zaradi ruske pravice do veta ni sprejel ukrepa, vrstili pa so se pozivi Moskvi, naj preneha z nasiljem.
Estonski predstavnik je dejal, da si Rusija prizadeva podjarmiti celotno Ukrajino in strmoglaviti varnostno arhitekturo Evrope, da bi obrnila razpad Sovjetske zveze – pravi vzrok tega konflikta. Pozval je k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter dejal, da je Ukrajina pripravljena na mir.
Češki zunanji minister Petr Macinka je dejal, da Rusija skuša risati nove meje s tanki in opozoril, da pomirjanje agresije le odlaga naslednji konflikt.
Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Betsa je dejala, da je invazija Rusije vojna proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Pozvala je k strožjim sankcijam, zračni obrambi in zavezujočim varnostnim jamstvom ter izmenjavi ujetnikov.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je medtem Evropo obtožil, da ovira mir in za težave obtožil neonaciste. Trdil je, da je sprememba oblasti leta 2014 v Kijevu prinesla neonacistični režim, nihče pa ne omenja zločinov nad Rusi v Ukrajini.
Predstavnica ZDA je pozvala k pogajanjem in poudarila, da vojaška sila nikoli ne bo rešila tega konflikta. Kitajsko je obtožila, da omogoča nadaljevanje vojne skupaj s Severno Korejo, ki krši resolucije Varnostnega sveta ZN s prodajo orožja Rusiji.
