Na ministrskem srečanju razširjene madridske skupine Globalnega zavezništva je zunanja ministrica Tanja Fajon znova pozvala države, ki oklevajo, da priznajo državo Palestino, kot je to storila Slovenija pred slabim letom dni. Španija, Irska, Slovenija in Norveška pa so pred prvo obletnico priznanja v tej luči v Madridu sprejele tudi skupno izjavo, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Kot je poudarila Fajonova, se mora vojna v Gazi nemudoma končati. Po njenih besedah je treba okrepiti mednarodni poziv k takojšnjemu miru, humanitarna in medicinska pomoč pa morata doseči civiliste v Gazi. "Nasprotujemo nezakoniti širitvi Izraela v Gazo, škandal je, čemur smo priča danes," je dejala.
Opozorila je, da v Gazi ljudje umirajo zaradi lakote in da gre za grobe kršitve mednarodnega prava. Kot je dodala, odločno zavrača odtegnitev humanitarne pomoči kot orožja in kot vzvoda za politične cilje, saj so ljudje v Gazi izstradani, so še zapisali.
"Zaostriti moramo ukrepanje zoper izraelske naseljence in vlado in zagrabiti trenutek, da nadaljujemo s priznanji Palestine kot edinim jamstvom za varnost Izraelcev in Palestincev in mirno sobivanje obeh z ramo ob rami," je zbranim dejala Fajonova. Poudarila je še, da bi bilo nujno ukrepati zoper Izrael, s sankcijami, embargom na orožje in pregledu pridružitvenega sporazuma EU-Izrael.
V skupni izjavi štirih držav so se ministri zavezali k uresničitvi dveh držav in načelu, da lahko le celostna, ozemeljsko povezana palestinska država z mednarodno priznanimi mejami, ki obsegajo Gazo in Zahodni breg ter z glavnim mestom Vzhodni Jeruzalem, v celoti zadosti narodnim težnjam ter potrebam po miru in je jamstvo varnosti tako za Palestince kot Izraelce. "Ni le moralno prav, pač pa je zdaj pravi, spodbudni trenutek, da obnovimo vsa ta prizadevanja," so še poudarili v izjavi.
Globalno zavezništvo za uresničitev rešitve dveh držav je sicer nastalo septembra 2023 z željo, da bi prešli od deklarativne podpore k dejanskim ukrepom. V luči prihajajoče mednarodne konference na visoki ravni za mirno rešitev palestinskega vprašanja in uresničitev rešitve dveh držav junija v New Yorku je Španija predlagala razširitev madridske skupine na druge dejavne članice mednarodne skupnosti. Tako se je v Madridu zbralo več kot 20 udeležencev, predstavnikov držav in organizacij.
Izrael se pripravlja na dodatno krepitev ofenzive v Gazi
Izraelska vojska je v zadnjih dneh okrepila operacije v Gazi. Na območje naj bi poslala vse svoje redne pehotne in oklepne brigade, ob sklicevanju na lokalne medije poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelske oborožene sile so pred tednom dni začele novo veliko ofenzivo na območju Gaze. Ob tem je vojska sporočila, da je njen namen osvoboditi talce in uničiti palestinsko gibanje Hamas.
Vojska je trenutno razporejena na različnih območjih obalne regije, kjer potekajo spopadi. Izraelske oborožene sile so ob tem za nemško tiskovno agencijo dpa navedle, da o razporeditvi oboroženih sil ne bodo podrobneje poročale.
V soboto je izvedla napade na več kot 100 ciljev na tem območju, danes pa so palestinski reševalci zabeležili najmanj 20 smrtnih žrtev in več ranjenih.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Zdravstveno ministrstvo je ob tem javilo, da je v zadnjih 24 urah umrlo najmanj 38 ljudi, še več kot 200 je bilo ranjenih. V napadu na begunsko taborišče Nuseirat naj bi bil med drugim ubit visok predstavnik civilne zaščite v enklavi, v napadu na Džabalijo pa lokalni novinar.
Obenem je Hamasova vlada v Gazi še sporočila, da izraelska vojska trenutno dejansko nadzoruje 77 odstotkov območja Gaze.
Več Palestincev obtožilo izraelsko vojsko, da jih uporablja kot živi ščit
Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je več Palestincev obtožilo izraelsko vojsko, da jih uporablja kot živi ščit. Prakso sta potrdila tudi dva izraelska častnika in vojak, ki so povedali, da so na tak način želeli pohitriti operacijo, prihraniti strelivo in preprečiti poškodbe bojnih psov.
Palestince naj bi pošiljali v stavbe in predore, kjer naj bi preverjali prisotnost palestinskih borcev ali eksploziva. 36-letni Palestinec je za AP povedal, da ga je izraelska stran za ta namen dva tedna in pol zadrževala na severu Gaze. Ukazi za izvajanje teh praks, ki so po mednarodnem pravu prepovedane, so prihajali od zgoraj, izvajati pa naj bi jih začeli kmalu po napadu Hamasa na Izrael oktobra 2023.
Izraelska vojska je v odzivu obtožbe zanikala. Zatrdila je, da vojakom strogo prepoveduje takšno ravnanje s civilisti in da se takšne prakse poslužuje Hamas, še poroča AP.
Več sto protestnikov se je medtem v soboto zbralo na ulicah Tel Aviva in pozvalo h končanju vojne v Gazi in osvoboditvi talcev, ki jih zadržuje palestinsko gibanje Hamas. Na območju Gaze naj bi se jih nahajalo še 58, živih pa naj bi bilo le še nekaj več kot 20.
Protestniki so bili kritični do izraelskega premierja Benjamina Netanahuja in njegove odločitve, da odpokliče svojo pogajalsko skupino iz Katarja, kjer so potekali posredni pogovori med Izraelom in Hamasom o premirju.
V nedeljo je k strožjim sankcijam za Izrael pozval španski zunanji minister Jose Manuel Albares in dodal, da se mora vojna končati čim prej.
Palestinsko ministrstvo za zdravje je v soboto sporočilo, da je bilo od 18. marca, ko je prenehala veljati prekinitev ognja, na tem območju ubitih najmanj 3.747 ljudi, skupno število žrtev vojne pa se je povzpelo na 53.901 ljudi, večinoma civilistov, več kot 122.700 jih je bilo ranjenih.
Dejanja Izraela v Gazi so deležna vse več mednarodnih kritik, tudi med zaveznicami države.
