Večinski nadzor nad venezuelsko nafto, Trump pravi 'prevzeli bomo vse'

Nekaj dni po napovedi dogovora, ki ga označujejo za največji naftni posel v zgodovini, je Trumpova administracija zdaj razkrila še podrobnosti. Zasebno podjetje z osrednjo vlogo pri dogovoru je podjetje North American Blue Energy Partners (NABEP), poroča Euronews.

Kaj pomeni ta lastniška struktura in kaj Washington v zameno pridobi? Venezuelske začasne oblasti so podjetju NABEP podelile 100-letne koncesije za 17 naftnih polj. Dogovor sta podpisala ameriški državni sekretar Marco Rubio in ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

Venezuelske zaloge nafte močno presegajo ameriške. S 65 milijardami sodov nafte, ki jih zajemajo koncesije, so namreč večje od približno 46 milijard sodov nafte na ozemlju ZDA. Kot je dejal Trump, gre za "neverjetno vrednost, ki je bila neizkoriščena". "To nafto bomo črpali," je dodal.

Ameriški predsednik je znova zatrdil tudi, da se velike ameriške naftne družbe potegujejo za sodelovanje pri prevzemu venezuelskih naftnih polj. "Vstopa Exxon, vstopa Chevron, vstopajo naše velike naftne družbe in vsi se potegujejo," je potrdil.

V zameno za vključitev v dogovor je podjetje NABEP uradu za strateški kapital ameriškega ministrstva za vojno podelilo 35-odstotni lastniški delež v svoji matični družbi. Bela hiša navaja, da je ta delež vreden do več sto milijard dolarjev in davkoplačevalcev ne bo stal nič.

Ameriško zunanje ministrstvo je prav tako pridobilo pravico do nakupa 20 odstotkov proizvodnje z vseh sedanjih in prihodnjih naftnih polj podjetja NABEP po proizvodni ceni. Del nafte naj bi bil namenjen ponovnemu polnjenju ameriških strateških naftnih rezerv, ZDA pa imajo poleg tega predkupno pravico za preostalih 80 odstotkov proizvodnje.

Washington ima pravico veta pri imenovanju članov upravnega odbora, večina direktorjev pa mora biti ameriških državljanov. Dogovor spada pod ameriško zakonodajo in pristojnost ameriških sodišč. NABEP se je medtem zavezal, da bo v venezuelsko naftno infrastrukturo vložil do 100 milijard dolarjev (86 milijard evrov), v 25 letih pa naj bi plačal okoli 200 milijard dolarjev (172 milijard evrov) licenčnin in davkov.

Večino naftnih polj so pred tem upravljala ruska ali kitajska podjetja, Bela hiša pa dogovor predstavlja kot ponovno uveljavitev Monroejeve doktrine.

Ta teden naj bi podpisali dodatne energetske pogodbe, vendar poročila kažejo, da dogovor povzroča nelagodje prav med velikimi naftnimi družbami, za katere Trump trdi, da se množično potegujejo za sodelovanje. NABEP nadzoruje venezuelski poslovnež Alejandro Betancourt, ki so ga ameriške in evropske oblasti preiskovale zaradi njegovih preteklih poslov z venezuelsko vlado. Čeprav proti njemu nikoli ni bila vložena obtožnica, Betancourt zanika kakršno koli nepravilno ravnanje.

Po poročanjih velike naftne družbe, ki se pogajajo o lastnih pogodbah, želijo zagotovila, da se ne bodo znašle v poslovnem partnerstvu z njim. Exxon in ConocoPhillips sta Venezuelo zapustila leta 2007, potem ko je država nacionalizirala njuno premoženje. Obe družbi poudarjata, da njune zahteve glede pravne varnosti in spoštovanja pogodb še vedno niso izpolnjene.

Nekdanji ameriški energetski svetovalci so opozorili na politična tveganja, saj bi lahko prihodnja vlada v Caracasu ali Washingtonu izpodbijala pogoje dogovora. NABEP po poročanjih proizvede med 170.000 in 200.000 sodov nafte na dan, s čimer je drugi največji zasebni upravljavec za Chevronom.

Betancourt je dejal, da je Venezuela "blagoslovljena z obiljem naravnih virov, pridnimi ljudmi in neizkoriščenim potencialom" ter da bo dogovor "sprostil ta potencial v veliko korist tako Venezuelcev kot Američanov".