Iran Hormuško ožino razglasil za povsem odprto. Trump: Hvala!

"V skladu s premirjem v Libanonu je prehod za vsa komercialna plovila skozi Hormuško ožino popolnoma odprt za preostalo obdobje premirja, po usklajeni poti, kot jo je že napovedala Organizacija za pristanišča in pomorstvo Islamske republike Iran," je na platformi X sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. 

Iran je sicer že v preteklosti izjavljal, da je ožina odprta za države, ki sodelujejo z njegovo vojsko, je spomnil britanski SkyNews. 

Na sporočilo iranskega zunanjega ministra se je na svojem družbenem omrežju Truth Social odzval že ameriški predsednik Donald Trump.

"Iran je pravkar razglasil, da je iranska ožina povsem odprta in pripravljena na poln prehod. Hvala!," je zapisal Trump.

Nekaj minut zatem je v novi objavi zapisal, da bo ameriška blokada iranskih ladij in pristanišč "ostala v polni veljavi", kljub iranski napovedi, da se Hormuška ožina ponovno odpira za ladijski promet.

Trump je zapisal, da bo ameriška blokada ostala v veljavi, dokler pogajanja z Iranom ne bodo 100-odstotno zaključena. A je dodal, da pričakuje, da bo ta proces "potekal zelo hitro", saj da je "večina točk že dogovorjena".

Odprtje Hormuške ožine je bila ena ključnih točk v pogajanjih med Iranom in ZDA, ki bi se lahko odvili že ta konec tedna, kot je v četrtek dejal Trump in ob tem zatrdil, da so "zelo blizu" dogovoru.

Kasneje je zapisal še, da se je Iran "strinjal, da nikoli več ne bo zaprl Hormuške ožine", ki "ne bo več uporabljena kot orožje proti svetu". "Danes je velik in čudovit dan za ves svet," je dodal.

Trump se je nato v novem nizu zapisov na Truth Social zahvalil Pakistanu, ki posreduje v pogajanjih med Iranom in ZDA, ter premierju Šehbazu Šarifu in poveljniku pakistanske vojske Asimu Munirju, ki ju je označil kot "fantastična". Zahvalil se je tudi Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in Katarju za "pogum in pomoč".

Sporočil je še, da Iran s pomočjo ZDA že odstranjuje morske mine v Hormuški ožini, in ob tem znova namenil nekaj kritik zvezi Nato.

"Zdaj, ko se je situacija v zvezi s Hormuško ožino zaključila, so me vprašali, ali potrebujemo kakšno pomoč. Rekel sem jim, naj se ne približujejo, razen če želijo zgolj naložiti svoje ladje z nafto. Ko smo jih potrebovali, so bili popolnoma neuporabni, pravi papirnati tiger," je zapisal.

Perzijski zaliv so v sredo zapustili trije iranski tankerji s skupno petimi milijoni 159-litrskih sodov surove nafte. Gre za prva iranska plovila s takšnim tovorom, ki so zapustila zaliv skozi Hormuško ožino po ponedeljkovem začetku veljavnosti njene ameriške blokade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tankerji Deep Sea, Sonia I in Diona so v sredo prečkali to strateško pomembno ožino, potem ko so zapustili iranski otok Harg, kjer so naložili tovor, so za AFP danes navedli v družbi za analize energetskega trga Kpler.

Njihovi cilji niso znani, vendar te ladje po navedbah AFP že več let sistematično prevažajo tovor na območje Singapurja. Pred tem je iranski tanker s surovo nafto Perzijski zaliv nazadnje zapustil prejšnji petek.

Aragči je odprtje Hormuške ožine razglasil v času, ko sta britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron v Parizu organizirala virtualno srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 40 voditeljev in na katerem so razpravljali o ponovnem odprtju ožine. Gre za srečanje držav, ki so pripravljene prispevati k obrambni misiji s ciljem ponovne vzpostavitve svobodne plovbe skozi Hormuško ožino po koncu vojne.

Macron je po videokonferenci pozdravil današnjo iransko napoved, da bo Hormuška ožina popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Voditelji, ki so sodelovali na konferenci, po njegovih besedah vse vpletene v konflikt pozivajo k "popolnemu in brezpogojnemu ponovnemu odprtju" ožine. "Poskrbeti moramo, da bo ta predlog trajen in izvedljiv," je dodal še Starmer, poroča AFP.

"Ponovna vzpostavitev popolne in trajne svobode plovbe v Hormuški ožini je nujna in skupna prednostna naloga," je danes na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da je na videokonferenci poudarila vlogo EU. Ta bi delila satelitske podatke prek Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA), okrepila misijo Aspides in tesno sodelovala z bližnjevzhodnimi in zalivskimi partnericami s ciljem okrepiti ta partnerstva, je naštela.

Srečanja sta se v živo udeležila tudi nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni, prek videokonference pa se je je v imenu Slovenije udeležil minister za obrambo Borut Sajovic, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

"To bo strogo mirovna in obrambna misija, namenjena zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa in v podporo pri odstranjevanju min," je na novinarski konferenci v Parizu po zaključku pogovorov z voditelji držav in vlad napovedal britanski premier Starmer. Dodal je, da je "več kot deset držav že ponudilo svoja sredstva".

Nemški kancler Merz je na tiskovni konferenci omenil, da bi Nemčija po prenehanju sovražnosti lahko v ožino napotila svoje vojaške sile, ki bi potencialno lahko pomagale pri odstranjevanju min in pomorskem ogledovanju terena, poroča AFP. Toda preden bi Berlin lahko sodeloval, je nujno potrebna "trdna pravna podlaga" na primer v obliki resolucije Varnostnega sveta ZN.

Italija je pripravljena ponuditi svoje pomorske enote za operacijo varovanja ladijskega prometa v ožini, je dejala italijanska premierka Meloni. A ob tem je poudarila, da bi morebitno napotitev moral odobriti italijanski parlament.

"V skladu z mednarodnim pravom mora prehod po plovnih poteh, kakršna je Hormuška ožina, ostati odprt in brezplačen," je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas na družbenem omrežju X zapisala po videokonferenci. Vsak sistem, ki bi uvedel plačilo za pravico do prehoda "bi ustvaril nevaren presedan za svetovne pomorske poti. Iran mora opustiti vsak načrt za pobiranje pristojbin za prehod", je dodala.

Pomorsko misijo EU Aspides, ki že deluje v Rdečem morju, je po besedah Kallas mogoče hitro okrepiti v zaščito ladijskega prometa v vsej regiji.

Promet skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva, je Teheran praktično zaprl v odgovor na izraelsko-ameriške napade, ki sta jih državi sprožili 28. februarja, zaradi česar so cene nafte na trgih močno poskočile. 

Od ponedeljka medtem ameriška mornarica na območju blokira iranska pristanišča. 

Premirje med ZDA in Iranom naj bi se končalo 22. aprila, medtem ko je bilo premirje v Libanonu razglašeno včeraj in bo trajalo 10 dni. Za zdaj ni povsem jasno, ali je imel Aragči v mislih zgolj desetdnevno premirje v Libanonu, ki je stopilo v veljavo v četrtek zvečer, dvotedensko premirje med Iranom, Izraelom in ZDA, ki se izteče 22. aprila, ali obe.

V turški Antalyi naj bi medtem ob robu diplomatskega foruma potekalo zasedanje zunanjih ministrov Savdske Arabije, Egipta, Turčije in Pakistana, ki se bodo sestali v luči prizadevanj za organizacijo novega kroga pogajanj med ZDA in Iranom za končanje vojne, je poročala tiskovna agencija Reuters.

Foruma v Antalyi se bo udeležil tudi pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država igra vlogo posrednika med Washingtonom in Teheranom pri iskanju diplomatske rešitve za končanje vojne v Iranu. Ob robu foruma se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in več drugimi voditelji.

Priložnost, ki jo je ponudilo premirje med ZDA in Iranom, je treba kar najbolj izkoristiti za dosego trajnega miru v Iranu, je turški predsednik Erdogan dejal ob odprtju diplomatskega foruma v turški Antalyi. 

"Ne glede na to, kako globoka so nesoglasja, ne smemo dovoliti, da orožje ponovno zamenja besede," je dodal Erdogan. Konstruktivni dialog in diplomacijo je izpostavil kot najkrajšo pot do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan ni neposredno omenil desetdnevnega premirja med Libanonom in Izraelom, a je posvaril pred poskusi spodkopavanja pogajanj. "Biti moramo pripravljeni in oprezni na izraelske poskuse, da bi minirali pogajalski proces," je dejal.

V govoru se je dotaknil tudi vprašanja Hormuške ožine. "Pravica zalivskih držav do odprtega morja ne sme biti omejena," je poudaril. Ob tem je pozval k svobodni plovbi skozi ožino, ki temelji na "ustaljenih pravilih".

Ob robu diplomatskega foruma naj bi se pozno zvečer sestali zunanji ministri iz Turčije, Pakistana, Savdske Arabije in Egipta. Pričakovati je, da bodo med drugim razpravljali o vojni v Iranu in o strateško pomembni Hormuški ožini.