Podatki o gibanju trga dela so v petek osupnili analitike, ki so pričakovali nadaljevanje slabih novic o naraščanju števila Američanov brez služb. Toda prvič po izbruhu gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi za omejevanje okužb s koronavirusom, se je trend obrnil. V maju je bilo za 2,5 milijona več zaposlitev kot pa odpuščanj, razlog je opuščanje ukrepov v številnih zveznih državah, kar je pomenilo zagon številnih podjetij. Nezaposlenih je še vedno okoli 21 milijonov Američanov. Prejšnje črne napovedi so očitno podcenile učinke 660 milijard dolarjev vrednih posojil podjetjem za ponovno zaposlovanje.
Borze so dobre novice praznovale še z enim silovitim skokom, tokrat za 829 točk. Toda vlagatelji so bili že pred tem silno optimistični. Niso jih zmedla prejšnja poročila o kipenju nezaposlenost, niti analize, da tisoče manjših podjetij, kot so družinske trgovine in restavracije na vogalu ulic, ne bo preživelo tednov brez strank. Zmedel jih ni niti silovit upor ob še eni brutalni smrti temnopoltega Američana. Posnetki so kazali nasilje, požiganje, razbijanje, celo načrtno ropanje tolp, ki so izrabile zmedo na ulicah. Lastniki uničenih poslovalnic so obupovali, da ne bodo preživeli takšnega dvojnega udarca, vrednost delnice pa je vseeno cvetela.
"Borza meri srečo najbolj srečnih ... ki krepijo svojo moč nad gospodarstvom," je bil jasen Mark Zandi, glavni ekonomist finančne organizacije Moody’s Analytics. Medtem ko delavci krvavijo, so najbolj premožni računali, da to ne bo podrlo finančnih trgov, niti jih ne bo zares vznemirilo razgrajanje na ulicah.
Optimizem pogleda v prihodnost
Kljub zasuku po tednih odpuščanj je nezaposlenost še vedno visoka in še vedno v revščino ne potiska samo posameznih družin, uničuje celotne skupnosti. Nekatere si morda nikoli ne bodo opomogle. Gospodarske posledice pandemije najbolj kosijo med najslabše oziroma premalo izobraženimi, kamor sedaj šteje tudi že končana srednja šola. Na dnu so družine brez prihrankov, kar v največji meri pomeni temnopolte in latinose. Zanje že eno izgubljeno delovno mesto v družini lahko pomeni zdrs iz nižjega srednjega razreda v lakoto in brezdomstvo. "Ne vemo, kako dolgo bomo še zdržali," mnogi kličejo na pomoč z roba preživetja. Obup Main Streta na videz ne seže do Wall Streeta. Finančni analitiki, zazrti v prihodnje dobičke, so prepričani, da sedanja mizerija ne bo ustavila paradnih konjev rasti, predvsem tehnoloških velikanov.
Čarovnik iz Whartona, kot včasih pravijo Jeremyju Sieglu, profesorju financ na Univerzi Pensilvanije, se ne čudi sedanji borzni rasti v času dveh hkratnih kriz. "To je prvo načelo finančnih analiz – kar je pričakovano, ne spremeni razpoloženja na trgu," pojasnjuje. Ker je vrednost delnic skoraj povsem vezana na zaslužke podjetij leto in več v prihodnosti, so prepričani, da bo koronavirus ukročen, politična kriza zaradi policijskega nasilja pa pomirjena. Poleg tega je pandemija udarila predvsem majhna podjetja, borza pa meri uspešnost velikih korporacij, ne družinskih trgovinic.
Z družbenega vidika je pokol med slednjimi precejšen, toda finančne industrije ne poganja sočutje, pač pa izračun, kako bo denimo propad majhnih kavarn koristil veliki verigi Starbucks. Če je pred dobrim desetletjem gospodarstvo pokleknilo zaradi nepremičninskega mehurja, ki ga je napihnil nebrzdan pohlep finančnikov, tokratni šok prihaja od zunaj, zato vlagatelji pričakujejo, da se bo hitro postavilo na noge, ko bo širjenje virusa pod nadzorom. Majski zasuk jim sedaj daje prav, dno je očitno že bilo doseženo in začenja se okrevanje. A če se pojavi drugi val okužb, bomo priča novemu zapiranju gospodarstva.
Prav tako ni jasno, ali bo okrevanje hitro ali pa se bomo še nekaj časa soočali z udušenim povpraševanjem potrošnikov. Neznanka je tudi, koliko okostnjakov so leta poceni denarja in finančnega inženiringa pustila ležati v omarah. Ameriški letalski velikan Boenig je imel težave, še preden je pandemija ohromila letalski promet. Sedaj je izdal za 25 milijard dolarjev dragih obveznic (na leto bo moral plačati 1,3 milijarde dolarjev obresti) in je bolj zadolžen kot Nova Zelandija. Kriza lahko naplavi veliko nepričakovanih trupel, propad velike korporacije pa zamaje borzni trg, podobno, kot ga je škandal Enronona ali slovo banke Lehman Brothers.
Prevlada finančnikov
Gromozanski razkorak med razmišljanjem finančnikov in vsakdanjikom že nekaj časa zbuja pozornost. Po besedah kolumnista New York Timesa Nicholasa Kristofa so ZDA na pol potopljena ladja, na kateri se tisti nad gladino ne zmenijo za težave tistih pod vodo. Če bi minimalna plača od 1968 sledila inflaciji in rasti produktivnosti, bi morala znašati vsaj 22 dolarjev na uro. Toda na zvezni ravni je še vedno le 7,25 dolarja. Globalizacija in avtomatizacija sta odnesli prejšnje donosne službe v proizvodnji, posebej za moške. Večina novih delovnih mest se je preselila v storitvene dejavnosti, kjer povprečni bruto mesečni dohodek znaša za ZDA izjemno nizkih 1.712 dolarjev (1.511 evrov). Precej Američanov je že pred sedanjo krizo povsem prenehalo iskati zaposlitev, saj "so službe, ki so na voljo, zanič," kot trdi publicist Steve Denning.
Neenakosti v družbi ni mogoče odpraviti, po besedah srbsko-ameriškega ekonomista Branka Milanovića je določena mera neenakosti celo potrebna, saj nagrajuje ljudi, ki več delajo, bolje vlagajo svoj denar ali imajo več sreče. Pri tem opozarja, da je v kapitalizem vgrajeno spodbujanje rasti neenakosti, zato so potrebni nadzorni mehanizmi, ki ustavijo prevelik razkorak. Toda ameriška družba se je pod vplivom ekonomskega razmišljanja, ki se ga je oprijela oznaka neoliberalizem, usmerila v nasprotno smer. Politiki, podmazani z donacijami lobistov in premožnih, so se v osemdesetih pognali na pot rušenja nadzora in omejitev.
Sociologa Ken-Hou Lin in Megan Tobias Neely tako opozarjata na pojav financializacije. Deregulacija finančne industrije v osemdesetih je tej odprla nove vire zaslužka in banke spremenila v daleč najbolj donosno vejo gospodarstva. Dobile so proste roke za povezovanje ter ustvarjanje in prodajo vse bolj bizarnih finančnih instrumentov. Bankirstvo je postalo tako donosno, da je lani ustvarilo 21odstotkov celotnega gospodarskega utripa (merjenega z BDP). Kapital se je osvobodil vezi z delom, saj finančna industrija potrebuje manj delavcev, ti pa tako vse bolj izgubljajo svojo pogajalsko moč proti kapitalu.
Poveličevan kazino
Vse to spodbuja dvome o tradicionalni vlogi borze kot trgu za zbiranje kapitala za ostale industrije, finančni trgi so vse bolj namenjeni samim sebi. Število delniških družb se znižuje, finančno rokohitrstvo pa je bilo med glavnimi gonilci bikovega trga, ki je pred pandemijo drvel proti 30.000 točkam indeksa Dow Jones. Med nove trike spada odkupovanje lastnih delnic, s katerim podjetje dobičke prelije na borzni trg, kupi lastne delnice, nato pa jih umakne iz obtoka in tako (umetno) poveča vrednost preostalih delnic. Nekaterih analitiki to branijo kot "davčno učinkovit" način vračanja kapitala vlagateljem. Toda hkrati se iste družbe na vse kriplje branijo zvišanja plač zaposlenim, vključno z omenjenim zvišanjem globoko prenizkih minimalnih plač v ZDA.
Samo v 2019 so ameriške delniške družbe, zajete v borzni indeks S&P 500, odkupile za skoraj 729 milijard dolarjev lastnih delnic. To je skoraj 3 odstotke ameriškega BDP. Ti odkupi so bili največji pospeševalec povpraševanja na borznem trgu, to velja za dve od zadnjih treh let. Po besedah Michaela Steinberega iz New York Timesa je to hkrati obdobje, ko je borza zrasla za 65 odstotkov. "Ker so odkupi lastnih delnic pomagali poganjati takšno rast, je bil borzni trg le dvorana ogledal," poudarja. Iluzija je potemtakem tudi Trumpovo "čudovito gospodarstvo", saj zelo zmerna rast BDP ni sledila razcvetu borz.
Po nekaterih ocenah so največje ameriške družbe v zadnjem desetletju z dividendami in odkupi lastnih delnic vlagateljem prelile 90 odstotkov vseh svojih zaslužkov. Kar pomeni, da ti niso šli v večji delež raziskav, dvig produktivnosti ali v rezervo za hude dni. Tudi večina Američanov tega izobilja skoraj ni občutila, krepko so se debelili le računi najbolj premožnih. 84 odstotkov od vseh delnic v lasti Američanov namreč pripada le desetim odstotkom najbolj premožnih gospodinjstev. Ob vse bolj obsežnem hitrem trgovanju prek računalnikov, ko algoritmi skušajo najti zaslužke v drobnih razlikah cen, je borza tako vse bolj le "poveličevan kazino" in "mehanizem za prečrpavanje denarja iz gospodarstva k najbolj premožnim", kot meni Steinberg.
Fevdalna avtokracija
Tudi milijarder Nick Hanauer, ki je obogatel kot eden prvih naložbenikov v Amazon, odkupe lastnih delnic označuje za "eno največjih sleparij sodobne ekonomije". Hkrati opozarja, da za večino ljudi, še posebej pa za mlade, kapitalizem ne deluje. "Mladim ne gre bolje, kot njihovim staršem, živijo pri njih, za vratom jim visi študentski dolg, grozi jim podnebna katastrofa. Po mojem mnenju si obupano želijo novih rešitev," opozarja. Pri čemer nam finančni trgi znova kažejo, da bodo po sedanji krizi veliki še večji, premožni še premožnejši. Vrednost Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona, naj bi samo v zadnjih treh mesecih zrasla za krepkih 34 milijard dolarjev.
Hanauer, ki ima zelo drugačne poglede od nekdanjega partnerja, se sicer strinja z njim, da je tržno gospodarstvo najboljša družbena tehnologija za reševanje težav človeštva. Toda hkrati poudarja, da je zelo pomembno, kako je trg organiziran. "Sedaj ne živimo v kapitalizmu, pač pa v nekakšni fevdalni avtokraciji. Kapitalizem je potrebno skoraj na novo iznajti, to pa pomeni na novo definirati vrednote in zavreči desetletja slabe ekonomske teorije," pravi. Pod slabo ekonomsko teorijo misli neoliberalizem, oziroma pretvarjanje, da ne obstaja gromozansko neravnotežje moči kapitala in moči delavcev.
Finančna industrija je kot daleč največji politični donator in lobist postala prevladujoča politična sila. Kar pomeni, da politični vrh deluje v skladu s potrebami finančnikov, ne pa delavcev. Zato je trditev, da še večje bogatenje premožnih koristilo celotni družbi in da se bogastvo nato pretaka navzdol do manj premožnih, vtkana v številne razmišljanja o družbi. Kar ni nenavadno, saj so sedanja pravila napisali beli bogati moški v korist belih bogatih moških. Borzni trg pa ni več barometer nacionalne blaginje, pač pa poganja rast ameriške neenakosti. Zato sreča na Wall Streetu ob mizeriji na Main Streetu niti ni presenetljiva.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.