V drugem največjem mestu v državi, Marseillu, so protestniki vdrli v mestno hišo, kjer so med drugim prevrnili kip in razbijali pohištvo, po kratkem času pa jih je policija pregnala. Podoben incident se je zgodil v Lillu na severu države, kjer so protestniki vdrli v županovo pisarno, jo razdejali in nato odšli.
Nekateri protestniki so skušali potegniti vzporednice s francosko revolucijo leta 1789. "Zavzemamo Bastiljo!", so vzklikali v Marseillu.
O incidentu pa poročajo iz mesta Saint-Etienne, kjer je policija ob poskusu vzpostavitve nadzora nad množico uporabila granate, pri čemer je eden izmed protestnikov izgubil roko. Ni jasno, za kakšno vrsto granate je šlo, navaja AFP.
Skupina nasilnih protestnikov je vdrla tudi v mestno hišo v Limogesu v osrednji Franciji in zanetila požar.

Na ulicah Pariza so med razgretimi protestniki odmevali vzkliki, ki pozivajo predsednika Macrona k odstopu, poroča BBC. Ob 14. uri se je v Parizu začel osrednji protestni shod. Pred začetkom je prišlo do nesoglasij med policijo in organizatorji glede predvidene poti protestnega pohoda. Največji francoski sindikat CGT je včeraj sporočil, da se bodo protestniki zbrali na trgu Place de la République in od tam začeli pohod. Prav na tej lokaciji je danes dopoldne že prišlo do spopadov med protestniki in policijo, ki je uporabila solzivec.
Pozno zvečer so se protestniki približevali tudi Elizejski palači, ki je uradna rezidenca francoskega predsednika. Ulica Rue Cambacérès, ki je le 400 metrov oddaljena od pisarn predsednika Emmanuela Macrona, je bila zvečer popolnoma posuta s kamenjem, na njej pa je bil tudi prevrnjen avtomobil, navajajo francoski mediji.
Največji francoski sindikat CGT je popoldne sporočil, da se je vsedržavnim protestom pridružilo več kot 500.000 ljudi, poroča France24. Po državi je potekalo 1750 shodov.
Policija je proti več sto protestnikom, ki so bili zakriti z maskami in so občasno izstreljevali pirotehnična sredstva, uporabila solzivec in vodne topove. Z njimi so se spopadli v več delih prestolnice.
Notranje ministrstvo poroča tudi o poskusih plenjenja, požigih, napadih na policiste in določena poslopja. Zamaskirani izgredniki so v Parizu denimo razbili okna pisarn televizije CNews in medija Europe 1, zažgali so tudi več avtomobilov.
Aktivirali so tudi posebne policijske enote za hitro posredovanje v primeru izgredov, napetosti pa so se zvečer še stopnjevale, navaja britanski BBC. Mediji poročajo tudi, da je čutiti razlike med udeleženci osrednjih množičnih shodov, ki večinoma potekajo mirno, in skupinami izgrednikov, ki očitno razgrajajo, požigajo, plenijo, razbijajo izložbe in "iščejo težave".
Več postaj podzemne železnice v središču mesta so zaprli. V Parizu so sicer oblasti danes prepovedale proteste okoli vladnih poslopij, na Elizejskih poljanah in železniških postajah.
Solzivec in pendreke je policija uporabila tudi v Strasbourgu in Lyonu, kjer so protestniki zažgali turistični urad na trgu Bellecour. Uničenih je tudi več trgovin.
V Lyonu se je po podatkih policije zbralo 20.000 protestnikov, podobno v Nantesu in 10.000 v Rennesu.
Poskusi plenjenja
Notranje ministrstvo je sporočilo, da je prišlo do močne mobilizacije skrajne levičarske scene, ki je skušala sprožiti nemire. Po navedbah ministrstva je prišlo do usmerjenih, nasilnih napadov zamaskiranih oseb, zlasti v Parizu, Marseillu, Rennesu, Toulousu in Angersu.
Ministrstvo je tudi poročalo o poskusih plenjenja, napadih na policiste, požigih na javnih mestih ter ciljnih napadih na oblasti in medije. Mediji so poročali, da je okoli sto zamaskiranih oseb v Parizu blokiralo dostop do desne televizije CNews.
Francosko notranje ministrstvo obsoja 'nasilna dejanja' in nekatere protestnike obtožuje poskusov plenjenja ter napadov na policiste.
Nezadovoljstvo dijakov in študentov
Proteste v Franciji je konec septembra sprožilo nezadovoljstvo dijakov in tudi študentov z razmerami v izobraževanju, pozneje pa so jih podprli še sindikati in druge skupine. V zadnjih dneh se zlasti na družbenih omrežjih širijo pozivi k splošnim protestom po vsej državi zaradi draginje.
Organizatorji pozivajo, naj se študentom pridružijo tudi delavski sindikati in pomembni predstavniki tako imenovanega gibanja rumenih jopičev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k umiritvi razmer in demonstrante pozval, naj izkažejo spoštovanje do ljudi in lastnine.
Rumeni jopiči, ki so pred osmimi leti že protestirali proti vladi zaradi načrtovanega zvišanja davka na gorivo, so organizirali proteste "rumenih in mladih". Ob dijakih in študentih, ki so protestirali v minulih tednih, so k udeležbi pozvali tudi učitelje, upokojence, delavce in kmete.






































































































































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.