Omemba pravice do splava v izjavi G7 kamen spotike med Macronom in Melonijevo

Macron je v četrtek dejal, da obžaluje, a spoštuje, da pravice do splave ne bodo izrecno omenili v zaključni izjavi. "Znano vam je stališče Francije, ki je pravico do umetne prekinitve nosečnosti vključila v svojo ustavo. V vaši državi nimate enakega razumevanja," je bil kritičen.

Gostiteljica, premierka Giorgia Meloni pa je v četrtek zavrnila očitke Macrona, češ da ni nobenega razloga za razburjenje glede stvari, o kateri so se dogovorili že pred časom. "Menim, da je v teh težkih časih zelo narobe, če se za kampanjo uporablja tako dragocen forum, kot je G7," je Meloni očitala francoskemu predsedniku, ki je v nedeljo razpisal predčasne parlamentarne volitve. 

"Polemika o prisotnosti ali odsotnosti besede splav v sklepih je popolna pretveza," je dodala Meloni. Ob tem je pojasnila, da bodo v sklepih izjave spomnili tudi na sklepe izjave iz Hirošime, v katerih so lani potrdili zavezo glede zagotavljanja varne in zakonite umetne prekinitve nosečnosti. Izjavo bodo voditelji predvidoma potrdili drevi.

Zdi se, da je napetost pozneje v četrtek popustila, ko je Macron na večerji poljubil roko premierke.

V Italiji je sicer umetna prekinitev nosečnosti dovoljena v prvih 90 dneh, je pa dostop do splava otežen, saj imajo številni zdravniki ugovor vesti. V nekaterih regijah celo do 90 odstotkov zdravnikov zavrača možnost opravljanja splava.

Posebnemu zasedanju na temo vojne v Gazi in razmer na Bližnjem vzhodu, ki bo potekalo danes popoldne, se bodo poleg turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pridružili še gostje iz regije, med njimi predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed al Nahjan.

Prvi dan zasedanja v letovišču Borgo Egnazia v Apuliji je bila v ospredju vojna v Ukrajini. Voditeljem G7 se je zato v četrtek pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Na vrhu so po navedbah diplomatskih virov dosegli politični dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je dogovor že označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel nič dobrega.

Italijanska premierka Giorgia Meloni na tridnevnem vrhu gosti predsednika ZDA Joeja Bidna, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Olafa Scholza, britanskega premierja Rishija Sunaka, kanadskega premierja Justina Trudeauja in japonskega premierja Fumia Kishido. Na zasedanju v imenu EU sodelujeta tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

O čem so se strinjali?

V izjavi, objavljeni na spletni strani Evropskega sveta, so se voditelji G7 zavezali k nadaljnji podpori Ukrajini v obliki posojila v višini 50 milijard ameriških dolarjev z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Kot so zapisali, s tem pošiljajo jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je februarja 2022 napadel Ukrajino.

Enotni so si v podpori načrtu za prekinitev ognja v Gazi in zahtevi po izpustitvi vseh talcev, ki so jih palestinski borci zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Hkrati so pozvali k okrepitvi dobav humanitarne pomoči v razdejano enklavo.

G7 ne želi škodovati Kitajski ali ovirati njenega gospodarskega razvoja, sporoča skupina, a kot dodaja v izjavi, bo "še naprej sprejemala ukrepe za zaščito podjetij pred nepoštenimi praksami".

Voditelji so se strinjali še o sprostitvi 20 milijard dolarjev v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi ta sredstva lahko namenili spolni enakosti in krepitvi vloge žensk.

Voditelji so sicer izpostavili še sodelovanje z afriškimi državami in potrebo po trajnostnem razvoju, tudi s pomočjo večjih posojil Svetovne banke. Nadalje so poudarili nujnost prehranske varnosti po svetu in soočanje s posledicami podnebnih sprememb.

Na področju neregularnih migracij so navedli željo po naslavljanju teh težav v izvornih državah. Izpostavili so potrebo po oblikovanju varnih poti za migrante in boju proti tihotapcem.

Glede umetne inteligence pa so voditelji sporočili, da bodo zagnali načrt v podporo implementaciji mednarodnega kodeksa ravnanja za organizacije, ki razvijajo napredne sisteme na tem področju.

Papež na vrhu G7 svaril pred nevarnostmi umetne inteligence v vojnah

Papež Frančišek je kot prvi poglavar rimskokatoliške cerkve sodeloval na srečanju skupine G7. V zgodovinskem nastopu v južnoitalijanski deželi Apuliji je sodeloval na pogovoru o umetni inteligenci in v luči trajajočih oboroženih konfliktov pozval k prepovedi avtonomnega orožja, saj da stroj ne sme odločiti, da bo človeku vzel življenje.

V govoru na vrhu G7 je izpostavil tako pozitivne možnosti kot potencialne nevarnosti umetne inteligence. "Naloga nas vseh je, da jo dobro uporabimo," je dejal papež, ki verjame, da mora politika ustvariti pogoje za uporabo te tehnologije v dobro človeštva. "Ko so naši predniki brusili kremenove kamne za izdelavo nožev, so jih uporabljali tako za rezanje kož za oblačila kot za medsebojno ubijanje," je spomnil papež in opozoril, da umetna inteligenca lahko omogoči strojem sprejemanje avtonomnih in smrtonosnih odločitev.

"Glede na tragedijo oboroženih konfliktov je nujno, da znova razmislimo o razvoju in uporabi naprav, kot je t. i. 'smrtonosno avtonomno orožje', in da navsezadnje prepovemo njihovo uporabo," je dejal 87-letni papež. "Noben stroj se ne bi smel odločiti, da bo človeku vzel življenje," je dodal.

Frančišek je prvi papež v skoraj polstoletni zgodovini G7, ki se je udeležil srečanja skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta.