EU sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji

EU ob sprejetju svežnja izpostavlja, da je ta odziv na "rusko priznanje ukrajinskih območij Donecka in Luganska, ki niso pod nadzorom vlade, ter napotitve vojaških sil v to regijo". Ta odločitev je nezakonita in nesprejemljiva, krši mednarodno pravo, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter ruske mednarodne zaveze ter zaostruje krizo, je ob sprejetju sankcij poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Gre za tri vrste ukrepov: sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja za posameznike ter podjetja in banke, vpletene v priznanje, omejitev gospodarskih odnosov s separatističnimi območji Luganska in Donecka ter omejitev dostopa ruskih oblasti in centralne banke do evropskih finančnih trgov. 

Na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepoved potovanja v unijo so dodatno uvrstili vseh 351 članov ruske dume, ki so sredi meseca glasovali za odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna neodvisnost samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk. Na seznamu ni Putina. Prav tako je na kazenski seznam unija uvrstila 27 posameznikov in pravnih oseb, na primer podjetij in bank, ki so sodelovali pri spodkopavanju ali ogrožanju ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Med njimi so člani vlade, ki so vpleteni v nezakonite odločitve, banke in poslovneži oziroma oligarhi, ki finančno ali materialno podpirajo ruske operacije na območju Luganska in Donecka ali imajo koristi od njih, visoki vojaški predstavniki, ki so sodelovali v invaziji ali pri destabilizaciji, ter odgovorni za dezinformacijsko vojno proti Ukrajini, so sporočili v tiskovni službi Sveta EU.

Podrobnosti naj bi bile v kratkem objavljene v Uradnem listu EU. Drugi sklop ukrepov omejuje trgovino med območjema Donecka in Luganska, ki nista pod nadzorom ukrajinske vlade, ter EU. Podoben ukrep je unija sprejela za Krim, potem ko ga je Rusija leta 2014 nezakonito priključila. Namen je zagotoviti, da odgovorni jasno čutijo gospodarske posledice nezakonitih in agresivnih dejanj, poudarjajo v uniji. Ukrepi vključujejo prepoved uvoza blaga s teh območij, omejitve trgovine in naložb v nekaterih gospodarskih sektorjih, prepoved turističnih storitev ter prepoved izvoza nekaterega blaga in tehnologij.

Tretji sklop ukrepov pa uvaja sektorsko prepoved financiranja ruske vlade in centralne banke s preprečitvijo njunega dostopa do evropskih kapitalskih in finančnih trgov. EU ob tem napoveduje, da je v primeru dodatnega zaostrovanja pripravljena stopnjevati sankcije, torej hitro sprejeti še več obsežnih političnih in gospodarskih ukrepov. Ob upoštevanju današnjih odločitev evropski kazenski seznam, vzpostavljen zaradi ruskega kršenja ozemeljske celovitosti Ukrajine, vključuje 555 posameznikov in 52 pravnih oseb. Po sprejetju tega prvega svežnja sankcij bo v četrtek v Bruslju krizno zasedanje voditeljev članic EU, ki bodo preučili razmere in odločili o nadaljnjem ukrepanju.

Sankcije drugih držav

Sankcije je medtem napovedala tudi Avstralija, premier Scott Morrison pa je v sredo predstavil nove ukrepe kot odgovor na agresijo Rusije proti Ukrajini. Kot je dejal, bo Avstralija uvedla prepoved potovanj in zoper osem članov Varnostnega sveta Ruske federacije uvedla finančne sankcije, poroča CNN. Ob tem so napovedali tudi obsežne gospodarske sankcije proti proruskim regijam Lugansk in Doneck, ki se bodo nanašale na področje prometa, energetike, telekomunikacije, zalog nafte, plina in mineralov. Kot je še dejal premier, pa bodo sankcionirali tudi več ruskih bank.

"Invazija na Ukrajino se je dejansko že začela," je ob tem dejal Morrison. "Rusija je v največji pripravljenosti, da dokonča obsežno invazijo na Ukrajino. To se bo verjetno zgodilo v naslednjih 24 urah," je še opozoril. Ob tem je še dodal, da se avstralska vlada še ni odločila poseči po enem najstrožjih ukrepov diplomacije – izgonu ruskega veleposlanika v državi. Sta pa tako Avstralija kot Nova Zelandija veleposlanika pozvali, naj izrazita nasprotovanje dejanjem ruskega predsednika, poroča BBC.

Avstralskemu uradu za imigracije je vlada medtem naročila, da prednostno obravnavajo prošnje Ukrajincev za vizume. Trenutno je teh prošenj 430, med drugim za družinske in študentske vizume. V Avstraliji sicer živi okoli 38.000 ljudi ukrajinskega izvora, okoli 1400 Avstralcev pa je po besedah Morrisona trenutno v Ukrajini.

Podobno se sankcijam pridružuje tudi Japonska. Tamkajšnji premier Fumio Kishida je dejal, da bo država prekinila izdajanje vizumov in zamrznila premoženje ljudi, ki so sodelovali pri priznavanju neodvisnosti regij Doneck in Lugansk. Dodal je, da bo Japonska prepovedala tudi uvažanje in izvažanje iz dotičnih regij ter prepovedala izdajanje in obtok ruskih obveznic na Japonskem.

Kanadski premier Justin Trudeau je v sredo dejanja Rusije obsodil kot "dodatno invazijo na suvereno državo" Ukrajino ter napovedal vrsto gospodarskih sankcij. Kanadskim državljanom bodo prepovedali nakup ruskih obveznic in finančno sodelovanje s separatističnima regijama, preprečili bodo tudi finančno sodelovanje z ruskimi državnimi bankami. Sankcije bodo uvedli tudi proti ruskim poslancem, ki so podprli priznanje Donecka in Luganska, je povedal.

Kanadska obrambna ministrica Anita Anand je sporočila, da so Ukrajini poslali drugo pošiljko orožja in odredili napotitev dodatnih 460 kanadskih vojakov v sile Nata v Latviji. Več članic Nata je sicer v minulih tednih Ukrajini poslalo več letal z orožjem in vojaško opremo.

Ob številnih napovedanih sankcijah pa je ruski odposlanec v ZDA Anatolij Antonov dejal, da bodo le te škodovale tako svetovnim finančnim in energetskim trgom kot tudi ameriškim državljanom. "Nobenega dvoma ni, da bodo sankcije, uvedene proti nam, prizadele svetovne finančne in energetske trge," je dejal. "Združene države pri tem ne bodo izostale, posledice naraščajočih cen pa bodo čutili tudi navadni državljani," je opozoril in dodal, da se je Rusija že naučila delati pod omejitvami, ki da so jih ZDA že v preteklosti naložile državi ter da so se pod njimi uspeli tudi razvijati.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer obljubil, da njegova administracija uporablja vse razpoložljive vire, da omeji učinek naraščanja cen plina v ZDA.

ZDA še niso sprejele najhujših sankcij, ki jih imajo na zalogi za Rusijo

Sankcije proti Rusiji zaradi priznanja ukrajinskih separatističnih pokrajin in začetka invazije na Ukrajino, ki jih je v torek napovedal ameriški predsednik, še niso tiste najhujše, ki jih imajo ZDA z evropskimi zavezniki na zalogi in se bodo stopnjevale v skladu s stopnjevanjem ruskih ukrepov proti Ukrajini. Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v torek novinarjem povedal, da so zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2 pri čemer ne gre le za denar ampak tudi za večjo energetsko neodvisnost Evrope od Rusije.

Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj, ter banko Promsvijazbank, ki financira rusko vojsko. Predstavnik vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB.

Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA ter Evropi in Kremelj tam več ne more trgovati s svojim dolgom oziroma zbirati denarja.

Uvedli so še sankcije proti direktorju ruske varnostne službe FSB Aleksandru Bortnikovu in njegovemu sinu Davidu ter namestniku šefa Putinovega kabineta Sergeju Kirijenku in njegovemu sinu Vladimirju ter direktorju Promsvijazbanka Petru Fradkovu. "Ti ljudje so imeli neposredne koristi od povezav s Kremljem in je prav, da delijo tudi bolečino," je dejal predstavnik vlade ZDA. Ukrep velja tudi kot opozorilo drugim oligarhom in družinskim članom, da jih čaka podobna usoda.

Izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT ni bila v prvem svežnju, ampak je še vedno na mizi. Ta ukrep bi bil zelo boleč, saj bi Rusijo praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države. O tem ukrepu so ZDA razmišljale že leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim, vendar je Rusija zagrozila, da bi to vzela kot napoved vojne. ZDA so doslej iz omenjenega sistema uspele izključiti Iran.

Na mizi ostajajo tudi izvozne kontrole oziroma prepoved uvoza in izvoza. Predstavnik vlade je povedal, da je to ključni element možnih odgovorov Rusiji s sankcijami. Gre za ključne tehnologije, ki jih Rusija potrebuje za svoje industrije in jih lahko dobi le od ZDA. Povedal je tudi, da Rusija izpada iz finančnih sistemov Zahoda ne more nadomestiti nikjer drugje, saj se tam nahaja večina globalnega denarja.

Bela hiša poudarja, da 80 odstotkov dnevnih globalnih transakcij Rusije v tuji valuti poteka v dolarjih in polovica ruske zunanje trgovine se opravlja v dolarjih. Američani so sicer v odgovor na rusko početje v torek premestili nekaj enot v Evropi. Baltske države so dobile 800 vojakov in 40 letal, kmalu pa se bo v tako imenovano vzhodno krilo zveze NATO premaknilo še nekaj lovcev F35 in helikopterjev apache.

"Nobenega dvoma ne bi smelo biti - sankcije bodo deležne ostrega odziva, ne nujno simetričnega, vendar dobro preračunanega in bolečega za ameriško stran," pa je po sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Dodali so, da je Washington uvedel nove sankcije proti Rusiji, ker želi "spremeniti rusko usmeritev". "Rusija je dokazala, da je ne glede na vse posledice sankcij sposobna zmanjšati škodo na najmanjšo možno raven. Še več, pritisk v obliki sankcij ne bo vplival na našo pripravljenost, da odločno branimo svoje interese," je še zapisano v izjavi ruskega zunanjega ministrstva.

Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass so v Moskvi še dejali, da je paket sankcij, ki ga je sedaj razglasila ameriška administracija, že 101. po vrsti in del "neskončnih poskusov Washingtona", da spremeni politiko Rusije. "Kljub očitno jalovim večletnim prizadevanjem, da bi ovirali naš gospodarski razvoj, se ZDA znova lotevajo omejevalnih orodij, ki so neučinkovita in kontraproduktivna tudi z vidika interesov ZDA," so še ocenili v Moskvi.

"Washington, ki je pod vplivom enopolnih svetovnih stereotipov, ima napačna prepričanja, da imajo ZDA še vedno pravico in da lahko vsem vsiljujejo svoja pravila svetovnega reda. V zunanji politiki pa ne poseduje drugega sredstva kot izsiljevanje, ustrahovanje in grožnje. To ne deluje v odnosu do svetovnih sil, torej Rusije in drugih ključnih mednarodnih akterjev," so še zapisali na zunanjem ministrstvu.

Zatrdili so tudi, da je Rusija "odprta za diplomacijo, ki temelji na načelih medsebojnega spoštovanja, enakosti in upoštevanja interesov drug drugega".

Medtem bodo v Ukrajini na obisku predsednika Litve in Poljske, Gitanas Nauseda in Andrzej Duda, in zunanji ministri vseh treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Trojica zunanjih ministrov bo v Ukrajini na obisku do petka. V prestolnici Kijev je med drugim načrtovano tudi srečanje litovskega in poljskega predsednika z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Predsednika obeh držav, sicer članic EU in NATO, želita z obiskom izraziti solidarnost in podporo Ukrajini, so napovedali v Vilniusu. Estonski predsednik Alar Karis je bil v Kijevu že v torek. Po pogovorih z Zelenskim je Ukrajini obljubil enotno in celovito podporo.