V zgodnjih jutranjih urah prve januarske sobote so Združene države Amerike sprožile obširen zračni napad na Venezuelo, v prestolnico Caracas pa s helikopterji poslale pripadnike specialne enote Delta in izvedle desant na kompleks, v katerem sta nočila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores.
Venezuelskega predsednika in njegovo ženo so ameriške specialne sile v bliskoviti akciji ugrabile in odpeljale v ZDA, kjer se bo začelo sojenje, po obtožnici, iz katere so sicer tiho umaknili nekatere točke, med drugim to, da je Maduro šef narkokartela, za katerega sedaj v ZDA ugotavljajo, da v resnici ne obstaja, kar že tako sporno ameriško operacijo postavlja na še bolj trhle noge.
Ameriški napad in ugrabitev so obsodile številne svetovne države, najbolj ostro sicer zaveznice Venezuele - Kitajska, Rusija in Iran. Odziv Evropske unije in drugih ameriških zaveznikov ob kršenju suverenosti Venezuele in ugrabitvi predsednika pa je bil pretežno medel. To seveda povzroča skrbi in strahove, da je 'na pravilih utemeljen red' (Rules based order) stvar preteklosti in da se svet sedaj spreminja v "džunglo", kjer mednarodna pravila temeljijo na moči.
Docentka dr. Maruša T. Veber s katedre za mednarodno pravo ocenjuje, da so ZDA z napadom in ugrabitvijo "grobo kršile temeljna načela mednarodnega prava, zlasti prepovedi uporabe sile, kot izhaja iz četrtega odstavka 2. člena Ustanovne listine OZN, pa tudi načelo nevmešavanja v notranje zadeve in načelo suverenosti".
Ob tem dodaja, da argumenti, kot so boj proti trgovini z drogami, nelegitimnost predsednika Madura, varstvo demokracije in človekovih pravic ali samoobramba, v tem primeru pravno ne upravičujejo napada. Pri tem dodaja, da nelegitimnost predsednika Madura v očeh ZDA in EU in kršitev človekovih pravic, do katerih sicer v državi nedvomno prihaja, ne predstavljata pravne podlage za njegovo nasilno odstranitev. "Za naslavljanje kršitev človekovih pravic v Venezueli so države in tudi EU v preteklosti sprejemale ukrepe brez uporabe sile, kot so sankcije," izpostavlja.
"Zdi se, da si ZDA pridržujejo pravico do oboroženega posredovanja v drugi državi, ki ga opredeljujejo kot 'izvrševanje zakonodaje'. Gre torej tudi za vprašanje ekstrateritorialne uporabe nacionalnega prava ZDA in posledično tudi imunitet, ki Maduru, kot predsedniku države, kljub nelegitimnosti pripadajo po mednarodnem pravu in preprečujejo postopke zoper njega pred nacionalnimi sodišči drugih držav, tudi ZDA."
Prehod od izjeme k politiki sile
Ameriška poteza vsekakor ni prva v njihovi zgodovini, ki je bogata z vojaškimi posredovanji, režiranji pučev in ekonomskim spodkopavanjem držav, še posebej v Južni Ameriki, ki že tretje stoletje spada v ameriško interesno sfero. Pa vendar, tako T. Veber, gre pri aktualnem dogajanju za korak dlje.
"Gre za izjemno zaskrbljujočo prakso, ki vsekakor spodkopava 'na pravilih utemeljen red'. Res je, da smo bili podobnim kršitvam že priča. ZDA so v preteklosti na področju Latinske Amerike pogosto intervenirale za zaščito lastnih interesov (npr. Panama, Haiti, Nikaragva, Gvatemala), vendar pa so bile te intervencije, tudi s strani Evrope, smatrane kot izjeme od veljavnih pravil, pri čemer so se tudi ZDA po tovrstnih intervencijah 'vrnile' k narativi, ki je podpirala in spoštovala mednarodno pravo. Zdi se, da gre pri aktualnih dejanjih trenutne administracije za prehod od izjeme k politiki, kar je izraženo tudi v Strategiji nacionalne varnosti ZDA. V tem dokumentu Trumpova administracija ne pušča nobenega dvoma glede svojih namenov. Združene države nameravajo obnoviti svojo prevlado na zahodni polobli, brez prisotnosti drugih velesil (zlasti Rusije in Kitajske) ter z ameriškim nadzorom nad naravnimi viri. Pri tem je treba poudariti, da se ZDA s svojimi aktivnostmi in politikami ne zamejujejo na območje Latinske Amerike, na kar nakazujejo z retoriko glede Grenlandije ter napadi na druge države, npr. Iran," poudarja.
Ruska invazija na Ukrajino, izraelski genocid v Gazi ter napadi na Libanon, Sirijo in Iran, so v zadnjih letih pokazali, da na mednarodnem prizorišču vse bolj prevladuje politika sile. Gre torej v resnici za igro moči velikih akterjev, mednarodno pravo pa je zgolj vzvod za discipliniranje in podrejanje majhnih? T. Veber pritrjuje, da se vsekakor nakazuje tak trend. "Pri takšnih politikah in akcijah je ključno zlasti, kako se nanje odzovejo ostale države, seveda tudi Evropa. V mednarodnem pravu namreč nimamo centralizirane izvršilne in sodne oblasti, ki bi se lahko odzvala na takšne kršitve in je zato izvrševanje prava v veliki meri odvisno od odziva drugih držav in mednarodnih organizacij. Nekatere države so sicer v svojih odzivih izpostavile pomen spoštovanja mednarodnega prava, a neposrednih kritik je bilo malo. "Po mojem mnenju si Evropska unija ne bi smela in tudi ne more privoščiti zdrsa v mednarodne odnose, ki temeljijo na moči. Namesto tega bi morala zavzeti jasnejše stališče ter vztrajati pri mednarodnem redu, ki temelji na pravu."
Voda na mlin drugim akterjem
Naša sogovornica poudarja, da dejanja v Venezueli in politične odločitve ZDA vsekakor niso osamljen primer, temveč so del veliko širšega vzorca - od Ukrajine do Gaze - ki odraža vse večje nespoštovanje temeljnih pravil, ki urejajo mirno sobivanje držav. "Čeprav sta Moskva in Peking uradno obsodila intervencijo, nova politika obema velesilama odpira strateške priložnosti. Rusija lahko v tem vidi več prostora za uveljavljanje svojih ozemeljskih interesov in zahtev v Ukrajini, medtem ko bi se Kitajska lahko počutila bolj opogumljeno v Južnokitajskem morju ali glede Tajvana." Ob tem dodaja, da z odprtim zanemarjanjem mednarodnega prava in predstavljanjem intervencije kot pogajalskega instrumenta moči, ZDA spodkopavajo svojo kredibilnost pri kritiziranju ali omejevanju podobnih dejanj drugih velikih sil.
Na vprašanje, ali gledamo ponovitev scenarija v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je zaradi nemoči takratnega Društva narodov prišlo do zloma svetovne ureditve in nove velike vojne, predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose odgovarja, da so sicer Združeni narodi v nezavidljivi situaciji, vendar pa razmere vendarle niso takšne. "Pomembno je, da še vedno imamo univerzalen forum sodelovanja med državami, ki v veliki meri še vedno deluje. V obdobju, ki ga omenjate, številne države niso bile del Društva narodov, vključno z ZDA. OZN niso idealne, so pa najboljše, kar imamo, pri čemer bi z nekaterimi reformami lahko okrepile svoj status, tudi na področju zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti. Pomembno je, da mnoge države, med drugim tudi Slovenija, podpirajo iniciative, ki krepijo delovanje njenih organov, tudi Varnostnega sveta OZN," je sklenila T. Veber.
Da so ZDA z nedavno vojaško akcijo kršile mednarodno pravo, je v nedavnem pogovoru za STA povedal tudi nekdanji predsednik republike in nekdanji veleposlanik pri ZN Danilo Türk. Odzive mednarodne skupnosti na dogajanje je označil za pričakovane, odziv Evropske unije pa za anemičen. Hkrati je opozoril, da učinkovitih vzvodov za preprečitev tovrstnih dejanj velikih sil preprosto ni. "Kar se lahko zgodi, je to, da bodo velike sile razmislile o možnostih vzpostavitve lastnih interesnih sfer," je dodal.
Na vprašanje, ali bi ameriška vojaška akcija lahko vodila v eskalacijo razmer v Latinski Ameriki in nekatere države, tudi velesile, spodbudila k bolj agresivnemu ravnanju, je ocenil, da je to možno, četudi se mu ta čas to ne zdi verjetno. "Očitno pa je, da se svet giblje stran od globalnih konceptov v obdobje močnejšega zavzemanja za interesne sfere," je dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.