Cilj sporazuma, ki sta ga ob posredovanju Norveške podpisali venezuelska vlada in opozicija, je zagotoviti, da bodo Združeni narodi postopoma sprostili milijarde dolarjev zamrznjenega premoženja Venezuele. Denar naj bi nato uporabili za različne socialne projekte v tej južnoameriški državi, vključno s programi, povezanimi z izobraževanjem, zdravstvom, varnostjo preskrbe s hrano, odzivom na poplave in oskrbo z elektriko. "Med pogajanji smo opredelili nabor zamrznjenih sredstev, ki pripadajo Venezueli, do katerih je mogoče dostopati," je dejal norveški odposlanec Dag Nylander. Višina zneska, ki naj bi se sprostil, še ni znana.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki je prvi pohvalil sporazum, je na Twitterju zapisal, da ta odpira pot novemu poglavju za Venezuelo, ki bo še naprej napredovala k miru in blaginji, po kateri hrepenijo vsi Venezuelci. Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je sporazum pohvalil in ga označil za pomemben mejnik, ki lahko prinese širše koristi venezuelskem ljudstvu.
Finančno ministrstvo ZDA je medtem sporočilo, da sporazum pomeni pomemben korak v pravo smer za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli. Prav tako je v soboto naftnemu velikanu Chevron dovolilo, da deloma obnovi proizvodnjo nafte v sodelovanju z državnim podjetjem Venezuele PDVSA. Dobiček od prodaje bo namenjen odplačevanju dolga, ki ga ima Venezuela do Chevrona.
Dovoljenje bo veljalo šest mesecev, v tem času pa bodo ameriške oblasti ocenile, ali Madurova vlada izpolnjuje zaveze iz sporazuma. Če Maduro ne bo izpolnjeval svojih zavez, bodo ZDA sankcije obnovile in zaostrile. Predstavniki ameriške vlade medtem zagotavljajo, da ukrep ni del prizadevanj vlade za znižanje svetovnih cen nafte.
Sicer pa je sporazum končal 15 mesecev trajajoč zastoj v pogajanjih med venezuelsko vlado in opozicijo, ni pa prinesel napredka pri ključnem vprašanju, in sicer kako bodo potekale predsedniške volitve, načrtovane za leto 2024. Kot je znano, se je politična kriza v Venezueli poglobila leta 2018, ko se je Maduro razglasil za zmagovalca volitev, ki so bile po mnenju mnogih ponarejene. Po spornih volitvah je skoraj 60 držav, vključno z ZDA, priznalo opozicijskega voditelja Juana Guaidoja za vršilca dolžnosti predsednika. ZDA pa so proti Venezueli nato uvedle vrsto sankcij, da bi Madura prisilile k odstopu. Venezuelska opozicija si sedaj prizadeva za svobodne in poštene predsedniške volitve, Caracas pa še vedno želi, da bi mednarodna skupnost priznala Madura kot zakonitega predsednika in v celoti odpravila sankcije, zlasti ameriški naftni embargo in zamrznitev premoženja države v tujini.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.