Veto ZDA ustavil resolucijo, Žbogar: Pobijanje Palestincev se mora ustaviti

"Odločitve o prekinitvi dostave hrane na sever Gaze nismo sprejeli zlahka, saj vemo, da to pomeni, da se bodo razmere na tem območju še poslabšale in da bo zaradi lakote umrlo še več ljudi," je sporočila organizacija ter poudarila, da je treba zagotoviti varen in neoviran pretok humanitarne pomoči v Gazo.

Svetovni program za hrano (WFP) je v nedeljo po treh tednih premora ponovno začel dobavljati humanitarno pomoč na sever Gaze, a so delo organizacije oteževali nemiri in spopadi na severu palestinske enklave. Kot je pojasnila organizacija, so mnogi plezali na njihove tovornjake s hrano in nekatere tudi v celoti izropali. Prav tako je večkrat prišlo do spopadov, eden od voznikov tovornjaka pa je bil pretepen.

WFP, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za otroke (Unicef) so sicer že v ponedeljek pozvali k varnemu, neoviranemu in trajnemu dostopu do humanitarne pomoči.

Prav tako so opozorili, da bi zaradi hudega pomanjkanja hrane, vse večje podhranjenosti in hitrega širjenja bolezni kmalu lahko prišlo do ogromnega porasta števila smrti otrok v Gazi. Po skupni oceni agencij je v Gazi najmanj 90 odstotkov otrok, mlajših od pet let, zbolelo za eno ali več nalezljivimi boleznimi.

Žbogar: Ukrepati moramo, preden se zbudimo v nočni mori

ZDA so v Varnostnem svetu Združenih narodov vložile veto na alžirski predlog resolucije s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in pozivom Hamasu k izpustitvi vseh talcev. Veleposlanica ZDA pri Združenih narodih Linda Thomas Greenfield je pred glasovanjem dejala, da v času intenzivnih pogajanj za izpustitev talcev, ki jih je palestinsko islamistično gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra lani, ni čas za resolucijo, ki predstavlja oviro tem pogajanjem.

Za resolucijo, ki je imela po besedah veleposlanika Samuela Žbogarja trdno podporo Slovenije, je glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, Velika Britanija pa se je vzdržala. Med drugim je dejal, da je bil predlog resolucije uravnotežen, Slovenija pa verjame, da lahko hkrati potekajo različna prizadevanja za mir. Poudaril je, da bi moral Varnostni svet ZN spoštovati voljo mednarodne skupnosti, ki se je izrazila v veliki podpori resoluciji Generalne skupščine ZN o Gazi, ter glasne in jasne pozive ljudi po vsem svetu h koncu vojne.

"Pobijanje Palestincev se mora ustaviti. Morebitna ofenziva na Rafo bi imela hude humanitarne posledice in bi nas potisnila na pot brez povratka. Moramo ukrepati, preden se zbudimo v nočni mori," je Žbogar dejal po glasovanju in ponovil, da Slovenija obsoja tako napad Hamasa na Izrael 7. oktobra kot napade, ki se nadaljujejo, poziva k takojšnji izpustitvi vseh talcev ter se zahvaljuje Egiptu, Katarju in ZDA za pogajanja za njihovo izpustitev.

"Varnostni svet ZN je odgovoren za mednarodni mir in varnost. Verjamemo v komplementarnost bilateralnih in regionalnih prizadevanj ter prizadevanj Varnostnega sveta, ki ima nepogrešljivo vlogo pri zaustavitvi sovražnosti, vrnitvi talcev, hitri dostavi humanitarne pomoči in kažipotu za čas po koncu spopadov," je dejal Žbogar in poudaril, da je bilo besedilo predloga resolucije uravnoteženo.

Poudaril je še, da ima Varnostni svet odgovornost do mednarodne skupnosti, ki je svoja pričakovanja jasno izrazila v resoluciji Generalne skupščine. Slednja je dobila prepričljivo podporo držav članic, je poudaril. "Odzvala se je tudi svetovna javnost, njen glas pa je glasen in jasen: vojna se mora končati. Varnostni svet mora prisluhniti tem glasovom globalne vesti in se odzvati na njihove zahteve in prošnje."

Vse pa da se začne s pozivom k prekinitvi ognja, končanju sovražnosti, vrnitvi talcev, dostavi vode in hrane sestradanim Palestincem ter razjasnitvi neba nad Gazo in Izraelom. "Ta poziv velja za obe strani, za Izrael in Hamas," je še poudaril.

Kaj je naslavljal predlog resolucije?

Alžirski predlog resolucije je zahteval takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev in zaščito civilistov, obsodil je vsa teroristična dejanja in se izrekel proti prisilni selitvi Palestincev iz Gaze. Osnutek tudi jasno zavrača možnost sodelovanja Hamasa v prihodnji vladi v Gazi in veliko kopensko ofenzivo v Rafi.

Ameriška veleposlanica je dejala, da ZDA že več mesecev delajo na dogovoru o izpustitvi talcev in premirju, da diplomacija zahteva čas, alžirski predlog resolucije pa bi negativno vplival na pogajanja. Zahteva za takojšnje premirje brez izpustitve talcev bi podaljšala spopad, je dejala in obžalovala, da so druge članice Varnostnega sveta zavrnile številne popravke ZDA.

Ob tem je naznanila, da ZDA delajo na alternativni resoluciji, ki bi ustvarila pritisk na Hamas, da izpusti talce in uvede premor v spopadih. "Naš predlog poziva k premirju, ko bo to praktično," je dejala in dodala, da bi bila njihova resolucija prva, ki bi obsodila Hamas za napad na Izrael in spolno nasilje.

Pred glasovanjem je govoril tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je ostro napadel ZDA kot podpornico Izraela in pomanjkanje ukrepanja s strani Varnostnega sveta označil za sramotno. Izpostavil je, da so ZDA sedaj vložile že četrti veto na predlog resolucije za konec spopadov v Gazi.

Preostale članice Varnostnega sveta ZN so svoj glas za resolucijo utemeljile na podoben način kot Slovenija, britanska veleposlanica Barbara Woodward pa je dejala, da je pot do trajnega konca spopadov premor v spopadih.

Varnostni svet ZN bo sedaj nadaljeval posvetovanja in pogajanja o ameriškem osnutku resolucije, ki bodo predvidoma trajala še nekaj časa. Po navedbah diplomatskih virov se Američanom pri pogajanjih ne mudi. Besedilo njihovega osnutka resolucije sicer jasno izraža frustracije predsednika ZDA Joeja Bidna nad pristopom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, med drugim z zavračanjem izraelske ofenzive na Rafo in s prisilnimi selitvami Palestincev iz Gaze.

Vojna med Izraelom in Hamasom se je začela 7. oktobra lani, ko so pripadniki palestinskega gibanja izvedli teroristični napad na Izrael, pobili 1200 ljudi in zajeli okrog 250 talcev. Izraelski odgovor je medtem doslej zahteval že več kot 29.000 palestinskih življenj.

Hamas in Izrael z nasprotnimi stališči do veta ZDA na resolucijo za premirje v Gazi

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je danes obsodilo ameriško vložitev veta v Varnostnem svetu ZN na alžirski predlog resolucije, ki je zahteval premirje in izpustitev vseh talcev. Hamas je prepričan, da bo veto Izraelu omogočil nadaljevanje pobojev v Gazi. "Ta veto služi izraelski okupaciji, ovira mednarodna prizadevanja za ustavitev agresije in povečuje trpljenje naših ljudi. Ameriško stališče je zelena luč za okupatorja, da izvede še več pobojev," je sporočilo gibanje.

Tudi palestinski predstavnik pri ZN Rijad Mansur je uporabo veta označil za popolnoma nepremišljeno in nevarno potezo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan pa je medtem izjavil, da prekinitev ognja ni čarobna rešitev za vse težave v regiji. "Prekinitev ognja danes bi pomenila imuniteto za morilce otrok in posiljevalce," je opozoril in dodal, da Hamas ne bo niti prebral resolucij VS ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Jordanski zunanji minister o razmerah v Gazi tudi s Pirc Musarjevo in Golobom

Jordanski zunanji minister Ajman Safadi je sklenil uradni obisk v Sloveniji, kjer se je sestal z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ločeno pa sta ga sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Tudi v njegovih pogovorih s predsednico države in premierjem je bila v središču vojna v Gazi.

Predsednica se je v pogovoru z jordanskim ministrom znova zavzela za takojšnjo prekinitev spopadov na območju Gaze. Izrazila je zaskrbljenost zaradi vse večje humanitarne katastrofe v Gazi in pozvala k doslednemu spoštovanju humanitarnega prava in osnovne človečnosti, piše na njeni spletni strani. Izpostavila je tudi pomen nadaljnjega financiranje agencije Združenih narodov za podporo Palestincev (UNRWA), saj bi ukinitev financiranja ogrozila življenja Palestincev v Gazi in na Bližnjem vzhodu.

Predsednica je poudarila pomen zagotavljanja humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in se zanjo zahvalila jordanskemu gostu, saj je Jordanija edina država, ki prebivalcem palestinske enklave pomoč dostavlja z letali iz zraka.

V imenu Slovenije je pozdravila vzpostavitev humanitarnega koridorja od Jordanije do Gaze decembra lani, ob tem pa opozorila na nujnost vzpostavitve dodatnih vstopnih točk in različnih poti za dostavo pomoči. Količina dostavljenih osnovnih življenjskih sredstev namreč še vedno ni zadostna.

Z ministrom sta govorila tudi o mirovnem načrtu za končanje vojne v Gazi, pri katerem sodeluje Jordanija. O tem mirovnem načrtu, ki ga pripravljajo arabske države, pa je jordanski gost govoril tudi s premierjem. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Golob podprl vse napore arabske skupine za doseganje politične rešitve, sprejemljive za obe strani in v dobrobit prebivalcev na obeh straneh.

Golob o razmerah v Gazi že govoril tudi z jordanskim kraljem

Golob se je s Safadijem sestal po tem, ko se je v soboto ob robu Münchenske varnostne konference pogovarjal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II. V pogovoru z Golobom se je jordanski minister znova zahvalil Sloveniji za uravnotežena, miroljubna stališča v skladu z načeli mednarodnega prava. Prav tako je pohvalil vlogo Slovenije znotraj EU in v Varnostnem svetu ZN.

S predsednikom vlade sta se sicer osredotočila predvsem na rešitve po koncu vojne na območju Gaze. Rešitev dveh držav ostaja edina politična rešitev. Potrebno bo trdo delo na podlagi številnih, žal neuresničenih dogovorov iz preteklosti. Ključna bo obnovitev miru in političnega horizonta, Palestincem pa je treba ponovno dati upanje, da sta napredek in varnost možna, so o vsebini pogovora še sporočili iz kabineta premierja.

Tudi v pogovoru Safadija z zunanjo ministrico Fajonovo je bila v središču vojna v Gazi. Na skupni novinarski konferenci po pogovorih sta se zavzela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in podprla alžirski predlog resolucije, o kateri bo danes predvidoma glasoval Varnostni svet ZN. Govorila sta tudi o dvostranskih odnosih.