Po podatkih agencije EODY so primere okužb zabeležili predvsem v širšem območju Aten, kjer izvajajo obsežno dezinsekcijo. Guverner regije Atika Nikos Hardalias je ta teden sporočil, da so dezinsekcijo v okolici prestolnice in na njenem obrobju povečali za 30 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Od 110 primerov se je pri 81 okuženih z virusom Zahodnega Nila razvila huda bolezen centralnega živčnega sistema, vključno z encefalitisom, meningitisom ali drugimi nevrološkimi zapleti. Devet ljudi, ki so bili vsi starejši od 65 let, je za posledicami okužbe umrlo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je konec julija pozvala k povečani pazljivosti zaradi več primerov vročice Zahodnega Nila v južni Evropi. Opozorila je tudi, da je v Grčija zabeležila največje povečanje števila okužb na celini.
Prva letošnja primera zaznali tudi v Beogradu
Prva letošnja primera okužbe z virusom Zahodnega Nila so minuli teden zabeležili tudi v Srbiji. Bolnika sta z območja mesta Beograd, stara 75 in 82 let, in sta hospitalizirana na Kliniki za infekcijske in tropske bolezni zaradi razvoja nevroinvazivne oblike bolezni.
Srbske zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se vedejo vestno, uporabljajo repelente in mreže proti komarjem ter se izogibajo zadrževanju na prostem med 19. in 24. uro, ko so ti insekti najbolj aktivni.
Pristojne službe dnevno spremljajo število komarjev v vseh beograjskih občinah in jih analizirajo. Pri komarju, ki so ga ulovlili na območju mestne občine Čukarica v Beogradu, so odkrili prisotnost genoma virusa Zahodnega Nila, poroča srbski portal Nova.rs.
Primere okužb so zabeležili tudi v Italiji, Španiji, Severni Makedoniji in Romuniji. V Severni Makedoniji so jih doslej našteli 26, večino v Skopju, umrla je ena oseba.
Virus Zahodnega Nila, ki so ga prvič odkrili v Ugandi leta 1937, prenašajo ptice, na ljudi pa ga prenesejo komarji. Večina okužb poteka brez simptomov ali povzroča le blage težave. Hudi primeri se pojavljajo predvsem pri starejših in ljudeh z določenimi obstoječimi boleznimi in okrnjeno imunostjo. Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od tri do 14 dni.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Za hujše oblike pa ni zdravila in je zdravljenje simptomatsko.
Encefalitis in meningitis sta resni vnetni stanji centralnega živčnega sistema. Meningitis je vnetje možganskih ovojnic, ki so zaščitne membrane okoli možganov in hrbtenjače, medtem ko je encefalitis neposredno vnetje možganskega tkiva. Obe stanji sta lahko življenjsko nevarni, saj lahko povzročita otekanje možganov, zmedenost, krče in v najhujših primerih trajne nevrološke poškodbe ali smrt.
Virus je dobil ime po regiji Zahodni Nil v Ugandi, kjer so ga znanstveniki prvič osamili leta 1937 pri ženski, ki je kazala znake vročice. Čeprav se je virus prvotno pojavljal predvsem v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v delih Azije, se je v zadnjih desetletjih zaradi globalizacije, trgovine in podnebnih sprememb razširil po vsem svetu, vključno z Evropo in Severno Ameriko.
Simptomatsko zdravljenje pomeni, da medicina nima na voljo specifičnega zdravila (kot je na primer antibiotik za bakterijsko okužbo ali protivirusno zdravilo), ki bi neposredno uničilo virus v telesu. Namesto tega se zdravniki osredotočijo na lajšanje simptomov in podporo telesu, da se samo bori proti bolezni. To vključuje ukrepe, kot so nadomeščanje tekočine, zniževanje vročine, lajšanje bolečin in v primeru hudih zapletov intenzivno bolnišnično nego za vzdrževanje vitalnih funkcij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.