Po oceni Sodišča Evropske unije takšna politika ni diskriminatorna, če se prepoved uporablja na "splošen in nediskriminatoren način" – torej če velja za vse zaposlene – in je "omejena na to, kar je nujno potrebno", odločitev sodišča povzemajo tuje tiskovne agencije.
Odločitev izhaja iz primera v Belgiji, ko je bilo vodji pisarne v mestu Ans na delovnem mestu prepovedano nositi islamsko naglavno ruto, čeprav njena služba ne predvideva stikov z javnostjo. Po mnenju uslužbenke je bila s tem kršena njena verska svoboda, zato se je obrnila na pravosodje.
Sodba velja za vse javne urade v EU, vendar pa morajo o uporabi omenjene prepovedi odločati nacionalna sodišča. "Vsaka država članica in kateri koli meddržavni organ v okviru svojih pristojnosti ima pri oblikovanju nevtralnosti javne službe, ki jo namerava spodbujati na delovnem mestu, diskrecijsko pravico, odvisno od lastnega konteksta," je še razvidno iz sodbe.
Novica o sodbi je vzbudila zaskrbljenost več skupnosti. Femsyo, evropska mreža, ki zastopa več kot 30 muslimanskih mladinskih in študentskih organizacij, je sodbo opisala kot potencialno kršitev svobode veroizpovedi in izražanja, piše Guardian.
"Kljub navidezni nevtralnosti so prepovedi verskih simbolov vedno usmerjene v naglavne rute," so sporočili iz organizacije. Sodba bi lahko po njihovem mnenju še povečala marginalizacijo muslimank v času, ko se širi islamofobija. Pozvali so, kot že mnogokrat do zdaj, k "vključevanju na delovnem mestu, kjer lahko posamezniki vseh veroizpovedi polno sodelujejo brez strahu pred diskriminacijo".
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.